Jedro

Ker upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu, s katerim ga je pozvalo naj skladno z določbami prvega odstavka 16.a člena ZIZ ter prvega in drugega odstavka 41. člena ZIZ dopolni oziroma popravi predlog za dovolitev izvršbe, le-tega ni ustrezno dopolnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upnikov predlog za izvršbo nepopoln, ker sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom kot nepopoln zavrglo upnikov predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

2. Upnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je sodišče druge stopnje že enkrat ugodilo njegovi pritožbi, v kateri je navedel točno taka dejstva kot sodišču prve stopnje, zato je jasno, da so upnikovi argumenti dovolj močni in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega drugega argumenta za izdajo sklepa, s katerim je ponovno njegov predlog za izvršbo zavrglo. Upnik kot obrtnik nima nobene možnosti pridobiti od svojih strank drugih osebnih podatkov razen imena, priimka, naslova prebivališča in telefonske številke. Če sodišče v Centralnem registru prebivalstva (v nadaljevanju: CRP) ni dobilo rezultatov za nedvoumno identifikacijo, kako naj upnik najde podatke, ki so bili od njega zahtevani. Pojasnil je tudi, da živi na navedenem naslovu v Celju samo ena oseba s tem imenom in priimkom. Dolžnica pa ima možnost pritožbe, v kateri bi lahko navedla razlog, da ona ni dolžnica. Navaja tudi, da je na enak način in z enakimi podatki že vlagal predloge za izvršbe in sodišče od njega nikoli ni zahtevalo dodatnih identifikacijskih podatkov. Pojasnjuje tudi, da je v tovrstnih primerih vprašljivo varstvo obrtnikov, saj lahko stranke zavračajo plačila, brez dodatnih podatkov za nedvoumno identifikacijo pa upniki ne morejo izterjati svojega denarja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni: - upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena, - verodostojna listina, - dolžnikova obveznost, - opredelitev temelja zahtevka, - sredstvo ali predmet izvršbe, - drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in - zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prvi odstavek 41. člena ZIZ). Če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ, mu ga v predlogu za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena ZIZ, ki so v predlogu za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ). Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je fizična oseba, so: 1. osebno ime in naslov prebivališča ter 2. datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek (prvi odstavek 16.a člena ZIZ). Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je v elektronsko dosegljivih evidencah skušalo identificirati dolžnico s podatki, kot jih je navedel upnik v predlogu za izvršbo, in sicer A. A., tako z vsemi skupaj kot posamično, vendar iskanje v CRP ni dalo rezultatov, zato sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati.

6. Ker upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 10. 2. 2022, s katerim ga je pozvalo naj skladno z določbami prvega odstavka 16.a člena ZIZ ter prvega in drugega odstavka 41. člena ZIZ dopolni oziroma popravi predlog za dovolitev izvršbe, le-tega ni ustrezno dopolnil, ampak je samo pojasnil, da je vse podatke, s katerimi razpolaga, že navedel v predlogu za izvršbo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upnikov predlog za izvršbo nepopoln, ker sodišče dolžnice ob že pojasnjenem ni moglo nedvoumno identificirati. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo utemeljeno skladno s četrtim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ zavrglo.

7. Glede pritožbene navedbe upnika, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ponovno zavrženje njegovega predloga za izvršbo, saj je sodišče druge stopnje že enkrat ugodilo njegovi pritožbi in razveljavilo isto odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo temu sodišče v nov postopek, je pojasniti, da je sodišče druge stopnje pri prejšnjem odločanju sklep sodišča prve stopnje razveljavilo iz razloga, ker ni imel razlogov o tem, zakaj na podlagi danih identifikacijskih podatkov na podlagi vpogleda v elektronsko dostopne evidence dolžnice ni bilo mogoče nedvoumno identificirati. Sodišče prve stopnje pa je v sedaj pritožbeno izpodbijanem sklepu navedeno bistveno kršitev določb postopka odpravilo in navedlo vse odločilne razloge, in sicer da je v elektronsko dosegljivih evidencah skušalo identificirati dolžnico s podatki, kot jih je navedel upnik v predlogu za izvršbo, in sicer A. A., tako z vsemi skupaj kot posamično, vendar iskanje v CRP ni dalo rezultatov.

8. Glede pritožbene navedbe upnika, da je v drugih primerih z enakimi podatki že vložil predlog za izvršbo in sodišče ni zahtevalo dodatnih identifikacijskih podatkov, pa je pojasniti, da sodišče v primeru, če ob preverjanju v elektronko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira že na podlagi imena, priimka in naslova, upnika ne poziva na dopolnitev predloga za izvršbo, saj upniku v primeru če ne razpolaga z dolžnikovim datumom rojstva, EMŠO, davčno številko ali drugim istim povezovalni znakom ali drugim ustreznim identifikacijskim podatkom, teh podatkov v predlogu za izvršbo ni potrebno navesti (drugi odstavek 41. člena ZIZ). Ker pa dolžnice v predmetni zadevi na podlagi imena, priimka in naslova ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, je sodišče prve stopnje utemeljeno upnika pozvalo na dopolnitev predloga za izvršbo.

9. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.