Jedro

Ker je DURS po določbi 2. točke 2. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev - ZODPM upravni organ v sestavi Ministrstva za finance, je državno pravobranilstvo po določbi 1. odstavka 7. člena ZDPrav pristojno zastopati tudi njo, in sicer glede na vse zgoraj navedeno tudi v postopku zavarovanja terjatve iz naslova prispevkov in članarine obrtne zbornice z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini.

Izrek

Ugovor se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnikovi stroški odgovora na ugovor v znesku 7.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.1.2002 dalje do plačila, so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi overjenega dolgovnega seznama iz naslova davkov in prispevkov po stanju na dan 31.12.2000 dovolilo zavarovanje upničine terjatve, in sicer glavnice v znesku 1.273.528,99 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2001 dalje do plačila, stroškov prisilne izterjave v znesku 4.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.1.2000 dalje do plačila, stroškov prisilne poravnave v znesku 1.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.9.2000 dalje do plačila, stroškov prisilne poravnave v znesku 1.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.5.1999 dalje do plačila, stroškov predloga za zavarovanje v znesku 19.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.4.2001 in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, z vknjižbo zastavne pravice upnice na dolžnikovem solastnem deležu na nepremičninah, vpisanih v vl.št. 821 k.o. ... in v vl.št. 472 k.o. ..., do višine izvršljive terjatve s pripadki.

Proti sklepu je dolžnik ugovarjal, da upnica Republika Slovenija ni aktivno legitimirana za izterjavo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje in za izterjavo članarine obrtne zbornice, temveč je pristojna le za izterjavo davkov. Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS in obrtna zbornica so samostojne pravne osebe, ki jih državno pravobranilstvo ne zastopa. Izpodbijani sklep je tudi vsebinsko napačen, saj se po njem zastavna pravica vknjiži v korist Republike Slovenije tudi za prispevke in članarino obrtne zbornice, do česar pa ta ni upravičena. Poleg tega upnica v imenu tretjih po nobenem predpisu ni pooblaščena za vložitev predloga za zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice, saj je v 15. členu Zakona o prispevkih za socialno varnost - ZPSV v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost - ZPSV-B določeno, da je Republika Slovenija pooblaščena le za izvajanje izvršbe za zavode, ne pa tudi za zavarovanje. Za slednje so zavoda in obrtna zbornica zadolženi sami.

Upnica v odgovoru na dolžnikov ugovor navaja zakonske določbe, ki so po njenem mnenju pravna podlaga za izterjavo prispevkov in članarine obrtne zbornice oziroma za zavarovanje terjatve iz naslova teh dajatev s strani Davčne uprave RS. Tako navaja, da Davčna uprava RS po določbi 1. odstavka 3. člena Zakona o davčni službi - ZDS odmerja, pobira in izterjuje obvezne dajatve ter nadzira in evidentira njihovo plačevanje na podlagi zakona ali če je tako dogovorjeno s pogodbo. Zakon o davčnem postopku - ZDavP v 1. odstavku 1. člena določa, da po tem zakonu postopa davčni organ, kadar v davčnih stvareh odloča o obveznih dajatvah (v nadaljnjem besedilu: davkih) in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, ter državni organi in drugi organi, kadar so po drugih predpisih dolžni uporabljati ta zakon. Izraz obvezne dajatve, ki jih ZDavP v nadaljevanju imenuje davki, vključujejo poleg pravih davkov tudi prispevke in druge obveznosti, ki jih odmerja davčni organ. Na podlagi 17. člena ZPSV in 1. člena ZDavP je upnica dolžna opravljati nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. ZPSV v 15. členu tudi določa, da se glede obračunavanja, odmere in plačevanja prispevkov za socialno varnost, zamudnih obresti, prisilne izterjave, zastaranja in poroštva in drugih vprašanj postopka uporabljajo določbe ZPSV, ZDavP in zakonov. Poleg tega Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ te prispevke obravnavata kot obvezne dajatve. ZPIZ pa v 228. členu tudi določa, da Davčna uprava RS opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pobira, izterjuje ter vodi ustrezne evidence o plačanih prispevkih za posamezne zavezance. Način izterjave zapadlih prispevkov, nadzor nad plačevanjem prispevkov in zamudne obresti se določijo s posebnim zakonom. Posebni zakon, ki ureja način izterjave zapadlih prispevkov sta ZPSV in ZDavP. Smiselno enako kot 228. člen ZPIZ pa glede obračunavanja prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, izterjave, vračila preveč plačanih davkov itd. določa tudi 58. člen ZZVZZ. Glede na navedeno ima DURS zakonsko pristojnost in tudi dolžnost izterjave obveznih dajatev, med katere uvrščamo tudi prispevka za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje. Kadar gre za izterjavo obveznih dajatev v smislu 81. člena ZDavP in za zavarovanje v smislu 82. člena ZDavP, je državno pravobranilstvo, upoštevajoč dejstvo, da izterjavo in zavarovanje dolga iz nepremičnega premoženja opravi sodišče, dolžno voditi postopke pred sodišči tudi za prispevke za socialno varnost. Nadalje je postopek prisilne izterjave v ZDavP obravnavan v VIII. poglavju z naslovom Izvršba, pri čemer je zakonodajalec termin izvršba uporabil le v naslovu, medtem ko v določbah navedenega poglavja uporablja izraz prisilna izterjava. Glede na navedeno torej ni bilo potrebno, da bi zakonodajalec v določbah 228. člena ZPIZ in 58. člena ZZVZZ izrecno navedel, da se tudi glede zavarovanja dolga uporabljajo določbe ZDavP.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor štelo kot neutemeljen in ga na podlagi 3. odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Upnica Republika Slovenija je v skladu z 243. členom ZIZ predlagala zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi izvršljivega overjenega dolgovnega seznama Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Novo mesto, Izpostave Novo mesto z dne 11.1.2001, ki je po določbi 2. točke 2. odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov. Terjatev, ki jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavarovalo v skladu z upničinim predlogom, obsega prometni davek, davek iz dejavnosti, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dejavnosti, prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dejavnosti in članarino obrtne zbornice.

Davčna uprava (oziroma natančneje Davčna uprava Republike Slovenije - DURS) odmerja, pobira in izterjuje obvezne dajatve ter nadzira in evidentira njihovo plačevanje na podlagi zakona ali če je tako dogovorjeno s pogodbo (1. odstavek 3. člena ZDS). Zakoni, ki dajejo pravno podlago za izterjavo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno zdravstveno zavarovanje in za članarino obrtne zbornice s strani DURS, so ZPIZ, ZZVZZ, ZDS in ZdavP. Vse te zakone oziroma njihove določbe, ki v konkretnem primeru pridejo v poštev, povzema tudi upnica v svojem odgovoru na dolžnikov ugovor.

ZPIZ tako v 1. odstavku 228. člena določa, da DURS opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pobira, izterjuje ter vodi ustrezne evidence o vplačanih prispevkih za posamezne zavarovance. ZZVZZ v 59. členu določa, da pristojnost glede nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje RS. Ta pa lahko svoja pooblastila glede obračunavanja, nadzora plačevanja ter izterjave prispevkov prenese na pristojno službo v skladu s posebnim zakonom. Tak poseben zakon je ZDS, ki v 1. odstavku 3. člena določa, da davčna uprava izterjuje obvezne dajatve. Obvezna dajatev pa so glede na določbo 12. člena ZZVZZ tudi prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pravno podlago DURS, da izterjuje tudi članarino od obveznih članov Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne Zbornice Slovenije, pa daje 3. odstavek 3. člena ZDS, ki določa, da davčna uprava odmerja, pobira in izterjuje obvezni zbornični prispevek oziroma članarino za obe navedeni zbornici.

Iz navedenih zakonskih določb torej jasno izhaja, da je DURS pristojna izterjevati tudi prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje ter članarino obrtne zbornice. Dolžnikov ugovor aktivne legitimacije DURS oziroma Republike Slovenije glede izterjave teh dajatev zato ni utemeljen. Za izterjavo navedenih obveznih dajatev DURS v skladu s 1. odstavkom 1. člena ZDavP postopa po določbah ZDavP. ZDavP pa v 82. členu določa, da lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, predlaga zavarovanje davčnega dolga (ZDavP po določbi 1. odstavka 1. člena tudi o obveznih dajatvah govori kot o davkih) z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah pri pristojnem sodišču. Dolžnik zato nima prav, ko pravi, da je DURS pristojna le za izterjavo prispevkov za socialno varnost. Ker je DURS po določbi 2. točke 2. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev - ZODPM upravni organ v sestavi Ministrstva za finance, je državno pravobranilstvo po določbi 1. odstavka 7. člena ZDPrav pristojno zastopati tudi njo, in sicer glede na vse zgoraj navedeno tudi v postopku zavarovanja terjatve iz naslova prispevkov in članarine obrtne zbornice z vknjižno zastavne pravice na nepremičnini.

Na podlagi navedenih razlogov se ugovor dolžnika pokaže kot neutemeljen, zato ga je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik z ugovorom ni uspel, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da so upničini stroški ugovornega postopka nadaljnji izvršilni stroški (38. in 15. čl. ZIZ v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Upničine ugovorne stroške je sodišče druge stopnje odmerilo na 7.500,00 SIT in obsegajo strošek sestave odgovora na ugovor v priglašeni višini 75 točk (3. alinea 6. točke tar. št. 21 Odvetniške tarife - OT v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZDPrav) v kar so zajeti nadaljnji stroški zastopanja. Ker je upnica zahtevala tudi povrnitev zakonitih zamudnih obresti od stroškov ugovornega postopka, ji je sodišče druge stopnje priznalo tudi te, in sicer od izdaje tega sklepa dalje do plačila.