Jedro

Priznan status vojnega veterana od 15. 4. 1991 do 18. 7. 1991 na podlagi 6. odst. 2.a člena ZVV sam po sebi ne predstavlja relevantnega razloga za obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, čeprav je pritožnik kot pripadnik JLA po nalogu organov R Slovenije izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist R Slovenije. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem iz prvostopenjske sodbe, da v okoliščinah obravnavanega primera status vojnega veterana ni v nobeni povezavi z statusom časnika TO RS. Gre za dva različna statusa. Status vojnega veterana ne pogojuje odmere višje starostne pokojnine v nepravi obnovi postopka na način, kot neutemeljeno vztraja pritožnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi II. tč. ter 1. odstavek I. tč. izreka prvostopenjske sodbe v delu, ki se nanaša na zavrnitev odprave odločb št. ... z dne 15. 1. 2021 ter iste št. z dne 22. 9. 2020 in razveljavitev dela pravnomočne odločbe št. ... z dne 6. 3. 2013 zaradi odmere višje pokojnine.

II. V preostalem se del 1. odstavka, 2. odstavek in 3. odstavek I. tč. izreka prvostopenjske sodbe spremeni in tožba v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo razlike pokojnine od 1. 10. 2017 do 28. 2. 2022 v znesku 6.041,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter usklajevanje in izplačevanje 1.600,31 EUR pokojnine mesečno, zavrže. III. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbene zahtevke na odpravo odločb št. ... z dne 15. 1. 2021 in iste št. z dne 22. 9. 2020 ter odpravo (pravilno: razveljavitev) odločbe št. ... z dne 6. 3. 2013 v delu, ki se nanaša na višino pokojnine ter priznanje višje starostne pokojnine ob upoštevanju primerljivih plač častnikov teritorialne obrambe Republike Slovenije oz. zavarovalnih osnov od 1. 1. 1986 do 30. 9. 1991 (1. odst. I. tč. izreka). Nadalje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu toženec izplača manjkajočo razliko pokojnine od 1. 10. 2017 do 28. 2. 2022 v skupni višini 6.041,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od zapadlosti posamičnega mesečnega zneska razlike do plačila (2. odst. I. tč. izreka), ter da je dolžan 1.600,31 EUR mesečne pokojnine redno usklajevati in izplačevati od 1. 3. 2022 dalje (3. odst. I. tč. izreka). Izreklo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevkom oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Z zapisom na obravnavi 9. 3. 2022, da sta vlogi 4. 3. 2022 in 8. 3. 2022 predloženi v nasprotju s 4. odst. 286.a člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) in zato neupoštevni, se ne strinja. Druga pripravljalna vloga je bila sodišču vročena 22. 2. 2022, vložil jo je sam, bila je podpisana in sklep o popravi ni bil utemeljen. Ker ni obrazložitve zakaj vlogi, prejeti 22. 2. 2022 in 4. 3. 2022 nista upoštevni, je kršena 8. točka 2. odst. 339. člena ZPP. Vlogi imata dovolj navedb, da je v odločbi z dne 6. 3. 2013 poleg nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja kršen materialni zakon in Uredba o ugotavljanju in vpisovanju zavarovalne dobe osebam, ki so prestopile v teritorialno obrambo RS2 (Uredba). Zaradi kršenja Uredbe je predlagal zaslišanje A. A., bivšega revizorja matične evidence, zakaj toženec ni že leta 1993 v matično evidenco vpisal zavarovalno dobo. Ker se sodišče do navedb ni opredelilo, temveč le povzelo modificiran zahtevek, izrek sodbe ni razumljiv in nasprotuje razlogom sodbe, kar pomeni kršitev 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

Zaslišanje strank je zavrnjeno, češ da ni konkretiziral njihove izpovedi. Sam bi potrdil trditve o delni pravni praznini ter uporabi 5. odst. 2. člena, 7. člena in 8. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev3 (ZPIZVZ). Toženec je bivšemu oficirju JLA B. B. priznal pokojnino na podlagi ZPIZVZ čeprav ni prestopil v TO. Uporaba pavšalnih zneskov po 7. in 8. členu ZPIZVZ je razvidna iz priloženih dokazov za C. C., zajetega na D. s posadko in dvema tankoma 27. 6. 1991. Toženec se nikoli ni opredelil, ali se prestopnikom iz JLA v TO pokojninska osnova za čas služenja JLA izračunava na podlagi primerljivih plač časnikov TO v skladu s 14. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije4 (UZITUL), ali kot ostalim pripadnikom JLA, ki niso prestopili v TO ali so celo sodelovali v agresiji na Slovenijo. Ne razlikuje pripadnikov JLA, ki so prestopili k TO od tistih, ki so delo v JLA nadaljevali po 18. 10. 1991. Kršena je 8. točka 2. odst. 339. člena ZPP zaradi kršitve 287. člena ZPP, ker niso navedeni razlogi za zavrnjeno zaslišanje strank in priče A. A. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ti niso jasni in so med seboj v nasprotju. Sodišče bi moralo izvesti in se opredeliti do vseh dokazov, zlasti do tega, da se prestopniki iz JLA na podlagi UZITUL razlikujejo od oficirjev, ki niso prestopili v TO, ne pa da se jih obravnava enako kot agresorje. Ob neposredni uporabi Ustave RS5 (Ustava) bi moralo zaključiti, da položaj prestopnikov iz JLA v TO ni v celoti normativno urejen, kar predstavlja pravno praznino. Ustavno sodišče je večkrat poudarilo, da opustitve zakonodajalca lahko pomenijo protiustavno pravno praznino, ki krši načelo pravne države. Pravno praznino sodišče mora zapolniti. Določba 14. člena UZITUL je bila podlaga predsedstvu RS, da je v zgodovinsko neponovljivem osamosvajanju z javnim pozivom dne 27. 6. 1991 odpoklicalo aktivne starešine in civilne osebe R Slovenije iz JLA. Sam je tako postopal že 15. 4. 1991. Zakonodajalec je delno uredil izračun pokojninske osnove za prestopnike. MORS in TO RS sta leta 1991 zaposlila 197 prestopnikov. Od tega se je na podlagi 108. člena Zakona o obrambi upokojilo več kot 100 prestopnikov, nekaj deset pa na podlagi Odloka iz leta 1992. UZITUL je uredil pravice le za vojaške zavarovance, ki so prestopili iz JLA v TO (14. člen) in tiste, ki so že uživali vojaške pokojnine (18. člen). S sodbo so izenačeni prestopniki s tistimi oficirji JLA, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo. Obnova postopka po 183. členu ZPIZ-2 je potrebna, ker je pridobil status veterana od 15. 4. 1991 do 18. 7. 1991, saj je dr. E. E., član jugoslovanskega predsedstva predlagal, naj se JLA umakne iz Slovenije. Sklep je dopuščal, da se pripadniki JLA slovenske narodnosti sami odločijo, ali ostanejo v JLA ali jo zapustijo. Od 15. 4. 1991 dalje je izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Slovenije. Ker v odločbi z dne 6. 3. 2013 niso bila upoštevana navedena dejstva in pravne podlage, predlaga obnovo na podlagi statusa vojnega veterana od 15. 4. 1991 do 18. 7. 1991. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP, po katerem sodišče tudi po uradni dolžnosti pazi na absolutne bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP ter pravilno uporabo materialnega prava, je potrebno pritožbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev odprave izpodbijanih odločb o zavrnjeni nepravi obnovi postopka zavrniti, zavrnilni del sodbe na izplačilo razlike pokojnine v znesku 6.041,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izplačevanje usklajene pokojnine v višini 1.600,31 EUR mesečno od 1. 3. 2022 dalje pa spremeniti in tožbo zavreči, saj za meritorno sojenje o tem delu tožbe ni procesne predpostavke.

**K očitanim procesnim kršitvam** Pisni odpravek sodbe, ki se nanaša na zavrnjeno odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih aktov o nepravi obnovi postopka po 183. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju6 (ZPIZ-2) nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je jasen, ne nasprotuje sam sebi ali pravno odločilnim razlogom, zato v tem delu zatrjevana kršitev 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. Tudi ni nasprotja med odločilnimi razlogi sodbe ter relevantno vsebino listin, da bi bila kršena 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.

V zakonitem zavrnilnem delu sodbe nadalje ni kršena 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. Zanjo bi šlo, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Torej če bi bilo poseženo v pravico do izjave iz 5. člena ZPP, ki ima podlago v 22. členu Ustave o enakem varstvu pravic strank pred sodiščem. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se do navedb in dokaznih predlogov opredli, oz. se opredeli do tistih, _ki so za odločitev bistvene_, kar je storjeno tudi v predmetni zadevi. Res je sicer, da se sodišče v sodbi ni posebej opredelilo do listin, predloženih 22. 2. 2022 ( A/17 do A/21) in dne 4. 3. 2022 (A/22) saj je že na glavni obravnavi (zapisnik z dne 9. 3. 2022 - list. 47 do 49) ugotovilo, da sta glede na 286.a člen ZPP vloženi prepozno. Vendar kljub temu ne gre za smiselno zatrjevano kršitev po 1. odst. 339. člena v zvezi z 2. odst. 287. člena ZPP, saj neobrazložitev neupoštevnosti omenjenih pripravljalnih vlog sama po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe. Pa tudi sicer je tožnik glede na 286.b člen ZPP s tovrstnimi pritožbenimi očitki prekludiran, saj bi kršitve moral uveljavljati najpozneje do konca glavne obravnave. Kršitve na katere se sklicuje pozneje v pritožbi, se namreč lahko upoštevajo le, če jih brez svoje krivde predhodno ni mogel navesti. Slednje v obravnavani zadevi zagotovo ni izkazano.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi predlagane dokaze z zaslišanjem tožnika, tožene stranke in priče A. A. Glede na 212. člen ZPP mora stranka sicer navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, vendar pa o tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev v skladu z 2. odst. 213. člena ZPP odloča sodišče, ki mora odločitev obrazložiti. V 5. tč. obrazložitve sodbe so predlagani dokazi z zaslišanjem strank in priče kot pravno irelevantni za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov, utemeljeno zavrnjeni. Po ustavno sodni7 in sodni praksi8 je sodišče načeloma dolžno izvesti predlagane dokaze, saj za zavrnitev mora imeti ustavno dopustne razloge. Ni pa dolžno izvesti dokazov, ki niso potrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, niso primerni za dokazovanje določenega dejstva, oz. so pravno irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se dokazovalo, za razsojo zadeve ne more biti odločilno. Slednje zagotovo velja tudi za predlagano zaslišanje strank in priče, ki v okoliščinah obravnavanega primera ne morejo privesti k ugotovitvi razlogov, ki bi pogojevali nepravo obnovo upravnega postopka po 183. členu ZPIZ-2 o pravici do pokojnine od 1. 7. 2007 dalje, končanega s pravnomočno odločbo z dne 6. 3. 2013. **Materialnopravna podlaga za razsojo zadeve**

5. Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v ZPIZ-2, ki med drugim ureja razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe in učinke obnove postopka. V t.i. nepravi obnovi postopka je po 1. odst. 183. člena ZPIZ-2 mogoče razveljaviti ali spremeniti dokončno odločbo, s katero je bila _kršena materialna določba zakona_ ali podzakonskega akta tudi zaradi _očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja_ v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravice ali zavoda. Odločbo o obnovi je mogoče izdati v 10-ih letih od vročitve dokončne odločbe, s katero je kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta (2. odst.), učinkuje pa od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi oz. od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je postopek uveden po uradni dolžnosti (3. odst.).

6. Vendar v okoliščinah obravnavane neprave obnove postopka o starostni pokojnini, priznani od 1. 12. 2007 dalje ni protiustavne pravne praznine, niti ni mogoče uspešno zatrjevati, da položaj prestopnikov iz JLA v TO ni bil normativno urejen, ker da se prestopniki iz JLA razlikujejo od oficirjev, ki niso prestopili v TO, ne pa da se jih obravnava enako kot agresorje.

7. Republika Slovenija se je v 14. členu UZITUL res zavezala, da aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi v JLA zagotavlja statusne, socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve zakona po zveznih predpisih, če v roku, določenem v aktu o preimenovanju, nadaljujejo delo kot pripadniki TO RS (1. odst.). Hkrati se je zavezala, da pravice zagotavlja tudi drugim aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi v JLA, ki nadaljujejo delo v TO RS. Na podlagi 21. člena UZITUL je tedanji izvršni svet, zadolžen za izvrševanje ustavnega zakona, izdal Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin9 (Odlok), ki po odločbi U-I-83/93 Ustavnega sodišča RS10 ni bi v neskladju z ustavo.

V 2. odst. 2. člena Odloka je bilo izrecno določeno, da ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 1. odst. 2. člena za upravičence ne štejejo osebe, ki so kot pripadniki JLA sodelovale v agresiji na Slovenijo. Povsem identična prepoved je uzakonjena v ZPIZVZ iz leta 1998, po katerem je Odlok prenehal veljati (28. člen). Po 3. odst. 2. člena ZPIZVZ za upravičence _ne štejejo osebe, ki so aktivno sodelovale v agresiji na RS v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja oz. sodelovale v vojaški obveščevalni ali protiobveščevalni dejavnosti zoper RS._

8. ZPIZVZ v 1. odst. 2. člena med upravičence uvršča tudi državljane Slovenije, ki so bili nazadnje zavarovani pri zavodu. Pravico do pokojnine pridobijo po splošnih predpisih, tako da se jim zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih upošteva kot zavarovalna doba prebita pri zavodu, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno (7. odst.). V 7. členu ZPIZVZ-a je urejena odmera pokojnin upravičencem, ki nimajo odločb po vojaških predpisih tako, da se pokojnina odmeri glede na čin upravičenca ali razred, ki ga je imel pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oz. na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice _po vojaških predpisih_. _Predpisani so_ pavšalni zneski _osnov glede na vojaške čine_, ki se po 8. členu ZPIZVZ upoštevajo pri določitvi plač za čas, prebit v aktivni vojaški službi JLA pri izračunu pokojninske osnove zavarovancu, _ki uveljavlja pravico do pokojnine po splošnih predpisih_ ne glede, ali je predložil potrdilo o dejansko prejetih plačah ali ne.

9. Določbe ZPIZVZ niso protiustavne, v njih ni protiustavne pravne praznine, niti ne izenačujejo prestopnikov v TO s pripadniki JLA ki v TO niso prestopili, ali so celo sodelovali v agresiji na Slovenijo, kot zatrjuje pritožba. Tudi po stališču pritožbenega sodišča so relevantne določbe ZPIZVZ pravilno uporabljene v prejšnjem, pravnomočno končanem postopku in v obravnavani nepravi obnovi pravnomočno končanega upravnega postopka.

10. Priznan status vojnega veterana od 15. 4. 1991 do 18. 7. 1991 na podlagi 6. odst. 2.a člena Zakona o vojnih veteranih11 (ZVV) sam po sebi ne predstavlja relevantnega razloga za obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, čeprav je pritožnik kot pripadnik JLA po nalogu organov R Slovenije izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist R Slovenije. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem iz 9. točke obrazložitve prvostopenjske sodbe, da v okoliščinah obravnavanega primera status vojnega veterana ni v nobeni povezavi z statusom časnika TO RS. Gre za dva različna statusa. Status vojnega veterana ne pogojuje odmere višje starostne pokojnine v nepravi obnovi postopka na način, kot neutemeljeno vztraja pritožnik.

**Dejanske okoliščine predsodnega in sodnega postopka**

11. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, identičnih ugotovitvam v predsodnem postopku obravnavane neprave obnove izhaja, da je tožniku z odločbo z dne 25. 4. 2013 v zvezi z odločbo z dne 6. 3. 2013 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 12. 2007 dalje na podlagi 36. člena v zvezi s 402. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju12 (ZPIZ-1). Tedaj odmerjena pokojnina v višini 994,98 EUR mesečno od 1. 12. 2007 dalje je bila potrjena v sodno socialnem sporu (s sodbo Ps 1948/2013 z dne 15. 4. 2015 in Psp 370/2015 z dne 7. 1. 2016, kot je pravilno ugotovljeno v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), saj je bilo ugotovljeno, da je bila pokojninska osnova pravilno izračunana in da za čas, prebit v aktivni vojaški službi v JLA _ni zakonske podlage, da bi se za izračun pokojninske osnove upoštevale primerljive plače časnikov TO RS._

12. Predhodno navedeno je edino bistveno za pritožbeno rešitev zadeve. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da za nepravo obnovo postopka, predlagano 26. 9. 2017 za odmero višje starostne pokojnine ob upoštevanju drugačnih osnov, kot so bile uporabljene v prejšnjem pravnomočnem postopku, ni nobene zakonske podlage. Ker so bile pri izračunu pokojninske osnove za čas aktivne vojaške službe v JLA od 1. 1. 1986 do 30. 9. 1991 _pravilno upoštevane pavšalne osnove iz 8. člena ZPIZVZ,_ niso utemeljene trditve, da je v pravnomočno zaključenem postopku prišlo do kršitve materialnega prava, oz. da bi bilo tedaj dejansko stanje očitno napačno ugotovljeno.

13. Status vojnega veterana od 15. 4. 1991 do 8. 7. 1991, priznan na podlagi 6. odst. 2.a člena ZVV13 ni všteven v pokojninsko dobo, niti ta status sam po sebi ne pogojuje odmere pokojnine od drugačne pokojninske osnove, kot v pravnomočno končanem postopku. Pritožbeno sodišče pravilnih zaključkov iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe ne ponavlja znova.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

14. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta odločbi o zavrnitvi predlagane neprave obnove postopka pravilni in zakoniti, je na podlagi 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek za njuno odpravo ter razveljavitev pravnomočne upravne odločbe z dne 6. 3. 2013 zaradi odmere višje starostne pokojnine14 utemeljeno zavrnilo (1. odst. I. tč. izreka). Posledično je pravilno izreklo, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Iz istih razlogov je potrebno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrniti in razsoditi, kot izhaja iz I. tč. izreka te sodne odločbe.

15. Glede na to, da je v tem sodno socialnem sporu razsojeno, da sta izpodbijani odločbi o nepravi obnovi pravnomočno končanega postopka o starosti pokojnini v višini 994,98 EUR mesečno od 1. 12. 2007 dalje pravilni in zakoniti, ni procesne predpostavke za meritorno sojenje o vtoževani odmeri višje pokojnine ob upoštevanju primerljivih plač častnikov TO RS, plačilo domnevno neizplačane razlike v pokojnini za nazaj v skupni višini 6.041,28 EUR z zamudnimi obrestmi, niti izplačevanje 1.600,31 EUR pokojnine mesečno od 1. 3. 2022 dalje. Tudi sicer ta del zavrnilne sodbe nima nobenih dejanskih niti pravnih razlogov, na kar pravilno opozarja celo pritožba. Gre za bistveno kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, na katero je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi 358. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZDSS-1 je bilo potrebno vsebinsko razsojo zadeve v tem delu spremeniti in odločiti kot je razvidno iz II. tč. izreka te sodne odločbe.

16. Do preostalih pritožbenih izvajanj, nanašajočih se na domnevno enačenje prestopnikov JLA v TO s tistimi, ki niso prestopili ali so celo sodelovali v agresiji na RS, upokojitve poimensko navajanih pripadnikov JLA, ki nista stranki tega sodno socialnega spora ter drugih se sodišče glede na 360. člen ZPP ni bilo dolžno posebej opredeljevati. Navedbe za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso relevantne saj ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane.

17. Ob takšnem pritožbenem izidu je ob uporabi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno izreči, da krije pritožnik sam svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 63/1992. 3 Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 1/1991. 5 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 7 Npr. odločba Up-121/00, Up-420/00, Up-332/02. 8 Npr. II Ips 1231/2008, Psp 39/2016 itd. 9 Ur. l. RS, št. 4/1992 s spremembami. 10 Ur. l. RS, št. 9/1994 z dne 23. 2. 1994. 11 Ur. l. RS, št. 59/2006, uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 12 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 13 RS Upravna enota F.; odločba št. ... z dne 14. 9. 2017. 14 Tožbeni zahtevek in posledično izrek sodbe v delu: “ob upoštevanju primerljivih plač častnikov teritorialne obrambe RS oz. zavarovalnih osnov za čas od 1. 1. 1986 do 30. 9. 1991“ je lahko le premet obrazložitve in ne tožbenega zahtevka niti posledično izreka sodne odločbe. Z izrekom sodb v sodno socialnih sporih se presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb o upravičenosti ali neupravičenosti do vtoževane pravice (npr. starostne, invalidske pokojnine itd.) ali njene višine in ne posameznih pogojev, kaj šele načina oblikovanja pokojninske osnove, kot v predmetni zadevi, ko gre za neprimerno postavljen del tožbenega zahtevka.