Jedro

Po določbah 1. odstavka 73. člena v zvezi s 1. in 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo je izdalo Upravno sodišče RS, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in zato pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku. Zato se pritožbeno sodišče do trditev, ki izpodbijajo dejansko stanje, ni opredeljevalo, saj je nanje vezano tako sodišče kot stranke. Tudi v času veljavnosti ZUS, ki je veljal v času vložitve pritožbe, ta pritožbeni razlog ni bil dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 17.9.2004, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote Nova Gorica z dne 25.5.2004. S to odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo strojne lope na zemljišču parc. št. 1900 k.o ....

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in razlogom, ki jih je zanjo navedla, ter materialnopravni podlagi, na kateri je odločitev utemeljila. Sprejelo je dejanske ugotovitve tožene stranke in se nanje sklicuje kar dopušča 2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (sedaj 2. odstavek 72. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 106/06 in 26/07-sklep US).

Materialnopravna podlaga za odločanje so bili Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) in sicer 2. odstavek 54. člena in 55. člen, ter Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini (Uradne objave, št. 9/87 in 11/87, v nadaljevanju: Odlok o PUP) in Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (Uradne objave, št. 6/94, v nadaljevanju: Odlok za sanacijo). Po stališču sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ni izpolnila pogojev, zahtevanih v podzakonskem predpisu, nanašajo pa se na ureditev dostopne poti po parc. št. 1901 in 1379/91 obe k.o. ... (do strojne lope na parc.št. 1900 iste k.o.), ki sta po podatkih v upravnih spisih nesporno kategorizirani kot kmetijski zemljišči, in za poseg oziroma izvedbo česar tožeča stranka ni pridobila ustreznih mnenj oziroma soglasij Zavoda za ohranjanje narave, Zakona za gozdove ter tudi Mestne občine. Tej ugotovitvi tožeča stranka ni ugovarjala in po presoji sodišča s pavšalnimi ugovori glede primernosti terena na parc. št. 1091 in 1379/91 k.o. ... za ureditev dostopne poti ter neprimernosti za kakršno drugo dejavnost, na odločitev, ki temelji na odločitev, ki temelji na določbah Odloka o PUP in ZUN, ne morejo vplivati. Pred pridobitvijo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo strojne lope je potrebno urediti tudi dostopno pot do lope, kar je kot pogoj določen tudi v Odloku o sanaciji v katerem je pod zaporedno št. 160 opisan in določen obseg strojne lope na parc.št. 1900 k.o. ... in njene sanacije, v priloženi skici, ki je del Odloka o PUP za sanacijo, pa je navedeno kot pogoj, da je treba predhodna ureditev dostopne poti. Ker torej tožena stranka ni predložila ustreznih soglasij, ki jih določata PUP, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Tožeča stranka izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev zavrnilne odločbe Upravne enote Nova Gorica. Navaja, da je v vojaških specialkah in v uradni dokumentaciji zarisana pot po parc. št. 1379/19 in je torej dostopna pot do predvidenega objekta urejena. Sklicevanje na 4. člen PUP je napačno, ker predvideni objekt po predloženi dokumentaciji ni namenjen za bivanje, ne za proizvodnjo, oskrbo ali rekreacijo, ampak je pomožni objekt za opravljanje kmetijske dejavnosti in gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči. Zakon ščiti pred degradacijo kmetijskih zemljišč, izpodbijana odločba pa je s tem v nasprotju, saj zahteva gradnjo cestišča, čeprav zadostuje obstoječe stanje za dostop s kmetijsko mehanizacijo, ki je prilagojena za vožnjo po terenu in je izključno namenjena za obdelavo kmetijskih zemljišč, ne pa obdelavi cestišč in ustvarjanju gradbenih dovoljenj. Tudi novi ZGO dovoljuje gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskem zemljišču, razen na določenih kategorijah (komasacijska zemljišča, trajni nasadi). Parcela, na kateri je predvidena gradnja, to ni. Zakon je bil v veljavi pred zavrnilno odločbo Upravne enote Nova Gorica in se na to tudi sklicuje. Upravna enota je tožnico neenakopravno obravnavala in pri podobnih vlogah drugače odločila.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in zakonito ter utemeljeno zavrnilo tožbo. Strinja se s prepričljivo obrazložitvijo sodišča prve stopnje in sprejema razloge za zavrnitev tožbe tudi kot svoje razloge.

Po določbah 1. odstavka 73. člena ZUS-1, je zoper sodbo, ki jo je izdalo prvostopno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, in zato pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku. Zato se pritožbeno sodišče do trditev, ki izpodbijajo dejansko stanje, ni opredeljevalo, saj je nanje vezano tako sodišče kot stranke. Tudi v času veljavnosti Zakona o upravnem sporu, ki je veljal v času vložitve pritožbe, ta pritožbeni razlog ni bil dopusten (4. odstavek 72. člena ZUS).

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da bistvene kršitve niso bile storjene in da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na pravilno materialnopravno podlago ZUN in PUP. Obrazložilo je tudi, da je bila opravljena presoja pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja na podlagi določb ZUN, po katerem se dokončajo postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov to je 1.1.2003 (določba 1. odstavka 190. člena Zakona o graditvi objektov).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (76. člen v zvezi z 1. odstavkom 107. člena ZUS-1)