Jedro

Odločba drugostopenjskega organa, s katero je odločeno, da se odločba prvostopenjskega organa odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek oziroma, da se odločba odpravi, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ker je bil prvostopenjski akt odpravljen, je nastopilo pravno stanje, ko o zahtevi tožnikov sploh še ni bilo odločeno in bo odločanje o navedeni zahtevi predmet ponovnega odločanja pred prvostopenjskim organom. Zato v zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zoper drugostopenjski akt.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Davčni urad Brežice (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je v zvezi z vlogo tožnikov z odločbo z dne 21. 9. 2011 ugotovil, da je bilo preplačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2003 za davčnega zavezanca A. d.o.o., v znesku 1.574,50 EUR, dne 31. 3. 2004 pobotano z dolgom zavezanca iz naslova zamudnih obresti davka od dobička pravnih oseb v višini 1.574,50 EUR (I. točka izreka). Preplačilo davka na dodano vrednost po obračunu DDV za obdobje september 2004, ki so ga predložili pravni nasledniki izbrisane družbe A. d.o.o., v znesku 19.014,36 EUR, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od 1. 5. 2005 do 12. 8. 2011, v znesku 13.456,33 EUR, se pobota z dolgom izbrisane družbe iz naslova zamudnih obresti od davka od dobička pravnih oseb v višini 32.470,69 EUR. Pobot se izvrši na dan 12. 8. 2011 (II. točka izreka). Iz III. točke izreka pa izhaja, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je z odločbo z dne 25. 2. 2014 odpravilo I. točko izreka prvostopenjske odločbe in v navedenem delu zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek, II. točko izreka prvostopenjske odločbe pa je odpravilo. Iz izreka navedene odločbe še izhaja, da se zahtevku za povrnitev stroškov postopka delno ugodi, prvostopenjski organ trpi stroške postopka in je pritožnikom dolžan vrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 673,20 EUR, z izplačilom v 30 dneh po vročitvi odločbe; v preostalem delu odločbe drugostopenjski organ ni pristojen za odločanje o stroških postopka. Ta odločba je dokončna.

Tožniki so zoper navedeni odločbi vložili tožbo. V tožbi pojasnjujejo, da so bivši družbeniki družbe A. d.o.o. ter da je bila navedena družba izbrisana iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij. Premoženje izbrisane družbe, vključno s terjatvami, je po zakonu prešlo na družbenike. Med premoženje družbe, ki je po njenem izbrisu ostalo oziroma bilo preneseno na tožnike, sta spadali tudi terjatvi do tožene stranke, ki preračunano v EUR znašata 1.574,50 EUR (iz naslova preveč plačane akontacije davka na dobiček v letu 2003) ter 19.014,36 EUR (iz naslova preveč plačanega DDV). Tožniki so pri davčnem organu zahtevali vračilo navedenih zneskov. Prvostopenjski organ pa je tožnikovi terjatvi pobotal z dolgom, ki naj bi ga imela izbrisana družba. Tožniki se s tako odločitvijo niso strinjali in so jo izpodbijali s pritožbo. Prav tako se ne strinjajo z odločitvijo drugostopenjskega organa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanih odločb. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Upravni spor se sme sprožiti zoper dokončni upravni akt, ki je bil izdan na prvi ali drugi stopnji v postopku izdaje upravnega akta, odvisno od tega, kateri organ je vsebinsko odločil o zahtevku stranke, po tem, ko zoper ta akt ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (drugi in tretji odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Za upravni spor mora biti torej izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z upravnim aktom vsebinsko odločeno o zahtevku tožnika. V obravnavani zadevi pa je bil prvostopenjski akt - odločba Davčnega urada Brežice DT 42900-620/2011-4 (03021-00) z dne 21. 9. 2011 v I. in II. točki izreka odpravljena ter v delu, ki se nanaša na I. točko izreka, vrnjena prvostopenjskemu organu v ponoven postopek in odločanje. Glede na navedeno torej v zadevi ni več nobene vsebinske odločitve, ki bi se nanašala na zahtevek tožnikov.

Odločba drugostopenjskega organa, s katero je odločeno, da se odločba prvostopenjskega organa odpravi (glede I. točke izreka) in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek oziroma, da se odločba odpravi (glede II. točke izreka), ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z navedeno odločbo namreč ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Ker je bil prvostopenjski akt odpravljen, je nastopilo pravno stanje, ko o zahtevi tožnikov sploh še ni bilo odločeno in bo odločanje o navedeni zahtevi predmet ponovnega odločanja pred prvostopenjskim organom. Zato v zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zoper drugostopenjski akt. Prav tako pa v tej zadevi, glede na to, da je prvostopenjski akt odpravljen, tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper odpravljen prvostopenjski akt. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 36. člena ZUS-1, saj akt, ki ga tožniki izpodbijajo s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.