Jedro

Bistven vsebinski pogoj za uveljavljanje ugovora ogroženosti po prvem odstavku 102. člena OZ je nastop negotovosti nasprotne izpolnitve v času, ko mora izpolniti tista stranka, ki v skladu s pogodbenim dogovorom izpolnjuje prva. To pomeni, da mora negotovost skladno s to določbo nastopiti po sklenitvi pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka delno spremeni tako, da je tožeča stranka v roku 8 dni od vročitve sodbe pritožbenega sodišča dolžna plačati toženi stranki nadaljnje stroške v znesku 1.799,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

II. V nespremenjenem delu II. točke izreka in v I. točki izreka se pritožba zavrne in se prvostopenjska sodba v teh delih potrdi.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom razsodilo: "I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 121285/2015 z dne 14. 10. 2015, se razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 2.412,00 EUR nadaljnjih stroškov v 8 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka zahtevala preostanek plačila v znesku 26.732,69 EUR po Pogodbi št. C-2/1772-5 o prodaji nepremičnine - apartmaja v M. za ceno 207.000,00 EUR (priloga A2). Sodišče prve stopnje je sledilo toženkinemu "ugovoru ogroženosti" po prvem odstavku 102. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).1 Ugotovilo je, 1) da sta pravdni stranki sklenili dvostransko pogodbo, po kateri bi morala obveznost najprej izpolniti tožena stranka ter 2) da se je položaj tožeče stranke po sklenitvi pogodbe zaradi začetka stečajnega postopka tako spremenil, da je negotovo, ali bo lahko izpolnila nasprotno obveznost (preložitev izbrisne pobotnice). Zato je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

6. Bistven vsebinski pogoj za uveljavljanje ugovora ogroženosti po prvem odstavku 102. člena OZ2 je nastop negotovosti nasprotne izpolnitve v času, ko mora izpolniti tista stranka, ki v skladu s pogodbenim dogovorom izpolnjuje prva. To pomeni, da mora negotovost skladno s to določbo nastopiti po sklenitvi pogodbe.3 Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v predmetnem sporu ta pogoj izpolnjen. Ker je bil proti tožeči stranki uveden stečajni postopek, tudi ni dvoma o tem, da je negotovost izpolnitve nastopila.

7. Pritožnik poudarja, da mora stranka, ki uveljavlja ugovor ogroženosti iz drugega odstavka 102. člena OZ4, dokazati, da so bile premoženjske razmere druge stranke tako težke, da je bila njena izpolnitev negotova že pred sklenitvijo pogodbe, kot tudi, da za to ni vedela in ni bila dolžna vedeti.5 Navedena določba zgolj razširja možnost uveljavljanja ugovora ogroženosti na primere, ko je negotovost obstajala že ob sklenitvi pogodbe, pa za to stanje upnik ni vedel in ni bil dolžan vedeti.6 Ker pa sodišče prve stopnje ugovoru ogroženosti ni ugodilo na podlagi drugega, temveč na podlagi prvega odstavka 102. člena OZ, povzete pritožbene navedbe ne morejo omajati pravilnosti prvostopenjske odločitve.

8. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno naložilo povračilo sodne takse toženi stranki, saj je le-to plačala tožeča stranka. Zato je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev spremenilo tako, da tega stroška toženi stranki ni priznalo. Neizpodbijani stroški, ki jih je odmerilo sodišče prve stopnje, so: 321,30 EUR za odgovor na tožbo, 321,30 EUR za prvo vlogo, 241,00 EUR za drugo vlogo, 161,00 EUR za tretjo vlogo, 80,00 EUR za pristop na narok 29. 11. 2016 in 321,30 EUR za pristop na narok 31. 1. 2017 (skupaj 1.445,90 EUR). K temu gre prišteti še materialne stroške v pavšalnem znesku v višini 2 % do 1.000 točk ter 1 % od presežka nad 1.000 točk (19,05 EUR) in 22 % DDV. Stroški tožene stranke torej znašajo skupno 1.799,44 EUR. Do te višine je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo proti nespremenjenem delu II. točke izreka zavrnilo in prvostopenjsko sodbo v tem delu potrdilo.

9. Ker je pritožba proti stroškovni odločitvi utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in spremenilo II. točko izreka izpodbijane sodbe tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

10. V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zoper I. točko izreka zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu z II. točko izreka potrdilo (353. člen ZPP).

11. Pri odločitvi o uspehu v postopku se upošteva le vrednost glavnih zahtevkov (prvi odstavek 39. člena ZPP). Tožeča stranka je s pritožbo sicer delno uspela, vendar le glede pravdnih stroškov, glede glavnih zahtevkov pa ni bila uspešna. Zato pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

12. Stroške odgovora na pritožbo krije tožena stranka sama, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). V odgovoru na pritožbo namreč ni navedla nobenega pomembnega dejstva, s katerim se pritožbeno sodišče ne bi seznanilo že iz podatkov spisa ter s katerim bi pripomogla k rešitvi pritožbe.

1 Naslov tega določila se glasi: "Če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova". 2 Ta določa: "Če je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se premoženjske razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila." 3 Juhart v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 559. 4 Ta določa: "To velja tudi, če so bile premoženjske razmere druge stranke tako težke že pred sklenitvijo pogodbe, njen sopogodbenik pa za to ni vedel in ni bil dolžan vedeti." 5 Tako sodba VSL I Cpg 1363/2015. 6 Tako Juhart v: navedeno delo, str. 560.