Jedro

Če iz sporazuma pred sodiščem, ki predstavlja izvršilni naslov, ne izhaja, da se nanaša tudi na zakonite zamudne obresti, potem ni mogoče dovoliti izvršbe tudi za le-te.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi ter zadeva vrne prvemu sodišču, da vnovič odloči o ugovoru.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo (zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, prodajo le-te na javni dražbi in poplačilom upnika) zaradi izterjave glavnice v znesku 7.126.057,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti od tega zneska od vložitve predloga do plačila ter stroškov izvršilnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep je po svojih pooblaščencih ugovarjala tretjedolžnica, ki sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi kot nezakonit. Navaja, da naj bi bile zamudne obresti izračunane nepravilno, nasploh pa naj za njih tek ne bi bilo nobene podlage. Ne glede na to, pa naj bi bila lastninska razmerja med dolžniki neurejena in drugačna, kot so bila ob nastanku izvršilnih predlogov.

Na ugovor odgovarja upnik, ki meni, da je dolžničin ugovor neutemeljen. Dolžnica naj bi ne navedla ne dejstev ne dokazov, s katerimi bi ga utemeljila. Tako ne pojasni, zakaj naj bi bile obresti izračunane napačno. Pravna podlaga za tek zamudnih obrsti pa je po naziranju upnika v 279.členu ZOR. Dolžnica naj bi prav tako ne predložila nikakršnih dokazov, da bi bila lastninska razmerja kakorkoli spremenjena, sicer pa to tudi ne bi moglo vplivati na potek izvršilnega postopka.

Prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi.

Ugovor kot pritožba je utemeljen.

Pritožbeno sodišče uvodoma odgovarja na zadnje pritožbene navedbe. Iz pritožbe namreč ni prav jasno, kaj sploh pritožnik zatrjuje, ko pravi da "so lastninska razmerja med dolžniki neurejena in drugačna, kot so bila ob nastanku izvršilnih naslovov". Pritožba niti ne pojasni, za kakšno spremembo lastninskih razmerij naj bi šlo. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče poudarja, da tudi vkolikor bi se solastniski deleži dolžnikov spremenili, to na zastavno pravico nima nikakršnega vpliva. Pritožnici je treba pojasniti, da gre za absolutno, stvarno pravico, ki učinkuje zoper vsakokratnega lastnika, morebiten spor med zastavnimi dolžniki, na kar meri ugovor kot pritožba, pa na upnikove pravice nima nikakršnega vpliva. V tem obsegu ugovor kot pritožba ni utemeljen.

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (17.člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, morata biti med drugim v njem navedena tudi vrsta in obseg obveznosti (21.člen ZIZ). Dolžnikova obveznost pa mora biti prav tako navedena v predlogu za izvršbo, poleg tega pa mora biti v njem naveden tudi izvršilni naslov (40.člen ZIZ). Na podlagi navedenega je torej mogoče izvršbo dovoliti le v tistem obsegu, v katerem sta predlog za izvršbo in izvršilni naslov skladna. V obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov sporazum strank pred sodiščem o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini pri vl.št. 246 k.o. ... (sporazum pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani, Enota v Ljubljani opr.št. II R 902/93 z dne 30.1.1993). Iz tega sporazuma ne izhaja, da bi bile z navedeno nepremičnino zavarovane tudi zakonite zamudne obresti. V tem delu torej predlog za izvršbo in izvršilni naslov nista skladna, z drugimi besedami: nikakršne podlage ni, da bi bilo moč izdati sklep o izvršbi tudi za izterjavo zakonitih zamudnih obresti. Nadaljnji problem, ki se pokaže pri preizkusu utemljenosti ugovornih navedb, izvira iz dejstva, da je upnik s sporazumom zavarovani znesek v predlogu za izvršbo izrazil v tolarski vrednosti.

Iz listin v spisu (A8) izhaja, da bi ta znesek lahko obsegal ne le glavnico, marveč tudi zamudne obresti. Za slednje pa upnik ni predložil izvršilnega naslova oziroma v sporazumu o ustanovitvi zastavne pravice niso vsebovane. Pritožbeno sodišče ni pristojno za ugotavljanje dejanskega stanja. Ker pa je potrebno dokončno razčistiti tudi vprašanje, kaj predstavlja v predlogu za izvršbo navedeni znesek in to v razmerju do vseh treh dolžnikov, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Že sedaj pa prvo sodišče opozarja, da zakonitih zamudnih obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje (kar predlaga upnik) ni mogoče priznati, saj upnik zanje nima izvršilnega naslova.