Jedro

Poziv po tretjem odstavku 12. člena Uredbe je obvezen samo v primeru, če je zavezanec predhodno uveljavljal nadomestno izpolnitev oziroma napovedal, da namerava nadomestno izpolniti kvoto. Kot napoved pa se šteje poslana pogodba (prvi odstavek 9. člena Uredbe), ki jo mora zavezanec, ki želi nadomestno izpolniti kvoto, na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe poslati Skladu v roku sedmih dni po sklenitvi.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v nadaljevanju Sklad), št. ODL-5362571000-2012-200/21 z dne 29. 5. 2012. Z njo je Sklad tožniku naložil plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za obdobje od januarja 2008 do marca 2011 v višini 69.417,33 EUR in zamudne obresti v višini 14.490,51 EUR, kar znaša skupaj 83.907,84 EUR ter zakonske zamudne obresti od glavnice od 1. 5. 2012 do plačila. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z odločbo, št. 14104-32/2012 z dne 23. 5. 2013, zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da tožeča stranka Sklada ni obvestila o domnevno sklenjeni pogodbi z družbo A., d. o. o., niti ni napovedala nadomestne izpolnitve. Po izteku koledarskega leta, čeprav naj bi poslovno sodelovanje trajalo neprekinjeno od leta 2006 dalje, ni dostavila zahtevanih listin in dokazil v skladu z določili Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (v nadaljevanju Uredba). Šele v pritožbi in tožbi je predložila pogodbe in listine, s katerimi dokazuje, da je svojo obveznost v obliki nadomestne izpolnitve kvote izpolnjevala celo obdobje. Tožeča stranka kot gospodarska družba mora poznati pravne predpise, v primeru neupoštevanja pa mora nositi pravne posledice. V konkretnem primeru ima to za posledico domnevo, da nadomestna izpolnitev ni opravljena, zaradi česar je dolžna plačati odmerjeni prispevek. Listin, ki jih je priložila pritožbi, nekatere pa tožbi, ni mogoče upoštevati. Tožeča stranka se na poziv Sklada k plačilu neplačanega prispevka z dne 6. 10. 2011, ki ji je bil vročen dne 7. 10. 2011, ni odzvala in nanj odgovorila. Kljub seznanitvi z ugotovitvijo Sklada, da ni izpolnila svoje obveznosti, ni ugovarjala, da je obveznost izpolnila. Opustitev navedene obveznosti, če bi šlo za prekršek po določbah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI), ne izključuje obveznosti tožeče stranke, da plača prispevek.

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z vrednostnim kriterijem iz 1. točke, sklicuje pa se tudi na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava. V nadaljevanju citira tretji odstavek 12. člena Uredbe in navaja, da ta ureditev velja od 1. 3. 2008, ko je stopila v veljavo Uredba o spremembah Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, in se ne uporablja za čas od januarja do 1. 3. 2008, kar je delno obdobje, za katero je bilo ugotovljeno, da ni predložila poročila in dokazil. Sodišče prve stopnje je tako uporabilo določilo 12. člena Uredbe delno retroaktivno, v ključnem delu pa tudi v nasprotju z njegovo vsebino. Nadalje navaja, da upravni organ in sodišče prve stopnje nista ugotovila, da bi ji Sklad poslal poziv po tretjem odstavku 12. člena Uredbe in da bi ji določil naknadni rok za predložitev poročila in dokazil. Šele, če po izpolnitvi te obveznosti in v naknadno postavljenem roku Skladu ne bi predložila poročila in dokazil, bi se lahko štelo, da nadomestna izpolnitev ni bila opravljena. Če bi Sklad to svojo obveznost izpolnil, bi lahko predložila poročila in dokazila. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo obrazloženo zavrača revizijske očitke in predlaga, naj jo Vrhovno sodišče zavrže kot nedovoljeno oziroma zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka:

5. Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je revizijsko sodišče v obravnavani zadevi tudi opravilo revizijski preizkus.

7. Revizija je dovoljena na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, na katerega se nanaša izpodbijana zavrnilna sodba sodišča prve stopnje, presega 20.000 EUR.

8. V zadevi je sporno revidentkino izpolnjevanje nadomestne izpolnitve kvote in v zvezi s tem naloženo plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za obdobje od januarja 2008 do marca 2011 po določbah v času izdaje upravne odločbe veljavnega ZZRZI. Ta je v 65. členu določal, da mora delodajalec, zavezanec h kvoti, ki ne izpolni kvote z zaposlenimi invalidi (in niti z nadomestno izpolnitvijo kvote), do vključno zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. V primeru zamude ga Sklad s pisnim opominom pozove, da plača prispevke v roku 15 dni, skupaj z zamudnimi obrestmi (tretji odstavek). Če delodajalec ne dokaže nadomestne izpolnitve kvote, mora plačati prispevek skupaj z zamudnimi obrestmi (četrti odstavek). Če delodajalec v postavljenem roku ne izpolni obveznosti, niti ne dokaže, da ni zavezanec za plačilo v skladu s četrtim odstavkom, mu Sklad izda odločbo o obveznosti plačila (peti odstavek istega člena).

9. V skladu z določbo 64. člena ZZRZI se za izpolnitev kvote šteje tudi sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem, po kateri se priznavajo stroški dela v višini zneska 12 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote (prvi odstavek). Pogodbe o poslovnem sodelovanju iz prejšnjega odstavka so dolžne gospodarske družbe posredovati Skladu v roku sedem dni po sklenitvi (drugi odstavek). Podrobnejše določbe glede nadomestne izpolnitve kvote vsebuje Uredba.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je zmotna osnovna revidentkina predpostavka, na kateri temeljijo njeni revizijski očitki, in sicer, da bi ji Sklad moral poslati poziv po tretjem odstavku 12. člena Uredbe. Navedeni odstavek je potrebno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Uredbe. Ta določa, da mora zavezanec najpozneje v roku 60 dni po izteku napovedanega obdobja uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote poslati Skladu poročilo o obojestranski izpolnitvi pogodbene obveznosti na obrazcu, ki ga pripravi Sklad. Iz tretjega odstavka 12. člena Uredbe pa izhaja, da bo zavezanca, ki Skladu ne bo pravočasno predložil poročila, Sklad pozval, da to stori najpozneje v sedmih dneh po prejemu poziva. Če zavezanec tudi v naknadno postavljenem roku Skladu ne bo predložil poročila in dokazil iz prvega in drugega odstavka tega člena, bo Sklad štel, da nadomestna izpolnitev kvote ni bila opravljena. Upoštevaje besedilo prvega odstavka 12. člena navedene uredbe, je poziv obvezen samo v primeru, če je zavezanec predhodno uveljavljal nadomestno izpolnitev oziroma napovedal, da namerava nadomestno izpolniti kvoto. Kot napoved pa se šteje poslana pogodba (prvi odstavek 9. člena Uredbe), ki jo mora zavezanec, ki želi nadomestno izpolniti kvoto, na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe poslati Skladu v roku sedmih dni po sklenitvi.(1)

11. Ker revidentka ni ravnala v skladu z Uredbo in ni spoštovala pogojev za uveljavljanje nadomestne izpolnitve kvote, saj Skladu ni poslala sklenjene pogodbe o poslovnem poslovanju, upravni organ ni bil dolžan postopati po tretjem odstavku 12. člena Uredbe. Na podlagi navedenega torej ta revizijski očitek, ki v tožbi niti ni bil izrecno izpostavljen, ni utemeljen.

12. Glede predloga za izvedbo dokazov, ki jih je revidentka priložila pritožbi v upravnem postopku (pogodba o poslovnem sodelovanju, aneksi k pogodbi, zaključna poročila, konto kartica) in nekatere šele tožbi (računi), je bila prekludirana, saj v postopku pred prvostopenjskim organom ni predlagala izvedbe teh dokazov, kljub temu, da je to možnost imela. Revidentka je namreč dne 6. 10. 2011 bila pozvana na plačilo neplačanega prispevka in opozorjena, da bo v primeru neplačila Sklad izdal odločbo. Listine je priložila šele v pritožbi, pri tem pa ni pojasnila, zakaj tega ni predlagala že v postopku na prvi stopnji (po pozivu), kot zahteva tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Zakaj teh dokaznih predlogov ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta, ni obrazložila niti v tožbi, kot to zahteva 52. člen ZUS-1. 13. Vrhovno sodišče še dodaja, da ne gre za delno retroaktivno uporabo Uredbe. Revidentka se v reviziji sklicuje na Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, ki res velja šele od 1. 3. 2008, vendar ta veljavnost velja le za spremembe, ureditev tretjega odstavka 12. člena pa je ostala nespremenjena. Institut poziva je bil predviden že v Uredbi, ki jo je uporabil upravni organ in sodišče prve stopnje (v veljavi od 1. 5. 2007), torej je obstajal tudi v obdobju od januarja 2008 do 1. 3. 2008. Vendar, kot je že bilo obrazloženo v 8. točki, ta revizijski očitek glede uporabe navedenega člena v obravnavani zadevi niti ne pride v poštev.

14. Upoštevaje navedeno za nadomestno izpolnitev torej ni bil izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 8. člena in prvega odstavka 9. člena Uredbe. To pa pomeni, da poziv Sklada na pravočasno predložitev poročila v obravnavanem primeru ni relevanten, saj je bila revidentka dolžna v določenem roku Sklad obvestiti o načinu izpolnitve svoje obveznosti zaposlovanja invalidov ter predložiti pogodbo. Navedeno ima namreč vpliv na pričetek upoštevanja izbranega načina nadomestne izpolnitve obveznosti, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. V primeru preplačila prispevka s strani delodajalca pa Vrhovno sodišče opozarja na osmi odstavek 65. člena takrat veljavnega ZZRZI.

15. Ker niso utemeljeni razlogi, ki jih uveljavlja revizija, in niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

16. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Tudi drugi odstavek 64. člena takrat veljavnega ZZRZI določa, da mora delodajalec, ki namerava nadomestno izpolniti kvoto, Skladu oddati napoved nadomestne izpolnitve kvote, in sicer v roku sedem dni od sklenitve te pogodbe. Na podlagi tretjega odstavka prej navedenega člena pa Sklad upošteva napoved nadomestne izpolnitve kvote od prvega dne meseca, v katerem prejme pogodbo.