Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča zavrnila predlog nasprotnih udeležencev za izločitev razpravljajoče sodnice v postopku zavarovanja dokazov. Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe.
Pritožba se zavrže.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča v Piranu zavrnila predlog nasprotnih udeležencev za izločitev razpravljajoče sodnice v postopku zavarovanja dokazov pod opr. št. R 117/2015. Ocenila je, da uveljavljani razlog za izločitev iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ni podan.
2. Nasprotna udeleženca sta zoper sklep vložila pritožbo in v njej očitata bistvene kršitve določb postopka. Navajata, da je sodišče sklep izdalo že 24. 12. 2015, kljub temu, da je bila zahteva za izločitev podana šele 4.1.2016. ZPP res določa, da zoper sklep, s katerim se zahteva izločitev sodnika, ni posebne pritožbe, a pritožnika menita, da v mora biti v postopku zavarovanja dokazov, v katerem sodišče ne bo izdalo odločbe o glavni stvari, zagotovljena pritožba zoper izpodbijani sklep. Nato pritožba napada vsebinske razloge izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom odločeno o zahtevi za izločitev razpravljajoče sodnice, ki sta jo nasprotna udeleženca po podatkih spisa vložila 21.12.2015 (listovna številka 62 spisa). V sklepu je sodišče prve stopnje navedlo, da zoper sklep ni posebne pritožbe, kar je pravilno in v skladu z določbo petega odstavka 73. člena ZPP. Ta namreč določa, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe. To glede na drugi odstavek 363. člena ZPP pomeni, da se odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo. Taka ureditev je pospešitvene narave in je njen smisel v tem, da stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, lahko to pravico uveljavi šele pozneje – ko bo (če sploh bo) pridobila pravico do pritožbe zoper končno odločbo (1). Pritožbeno sodišče ne sprejema v pritožbi podane razlage navedenih določb. Treba je izhajati iz dejstva, da želi v postopku zavarovanja dokazov zunaj pravde tožnik očitno zagotoviti dokaz (konkretno izvedensko mnenje glede zatrjevane škode), namenjen dokazovanju pravno relevantnega dejstva, ki bo podlaga presoji in odločitvi v morebitnem kasnejšem pravdnem postopku. Glede na to je logično, da bosta imela nasprotna udeleženca možnost izpodbijati sporno določitev v pritožbi zoper odločbo, v kateri se bo sodišče eventuelno oprlo na ta dokaz. Dejstvo, da nimata posebne pritožbe zoper izpodbijani sklep, zato po stališču pritožbenega sodišča ne posega v pravico nasprotnih udeležencev do pravnega sredstva.
5. Zato je pritožbeno sodišče ob uporabi 346. in četrtega odstavka 343. člena ZPP nedovoljeno pritožbo zavrglo, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.
op. št. 1: Tako Jan Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, 3. knjiga, Ljubljana 2009, stran 506-507.