Jedro

Terjatev za plačilo stroškov v zvezi s popravilom električnih inštalacij ni terjatev za dobavljeno električno energijo in ne zastara v enoletnem zastaralnem roku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi svoj sklep o izvršbi z dne 2.9.1997, opr.št. I 1229/97 v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo glavnice v višini 12.101,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od datumov, navedenih v izreku sodbe. Vzdržalo ga je v veljavi še za stroške izvršilnega postopka v znesku 2.349,00 SIT, v preostalem delu pa sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je naložilo, da tožeči stranki povrne 5.229,00 SIT pravdnih stroškov. Proti sodbi se pritožuje toženec, ki jo izpodbija v ugodilnem delu in izreku o stroških, pri tem pa uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke v celoti. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo obstoj upravljalskega razmerja med tožečo in toženo stranko, ker ni preverilo toženčeve navedbe o tem, da tožeča stranka spornih storitev ni opravila. Tožeča stranka ni bila pooblaščen upravljalec, ker s tožencem in drugimi stanovalci ni imela sklenjene pogodbe o upravljanju. Lastniki stanovanj niso bili zadovoljni z nesolidnim upravljanjem in so zato iskali novega upravitelja in ga tudi našli. V vmesnem obdobju pa so sami upravljali s stanovanjsko hišo. Sodišče prve stopnje se pri tem zmotno opira na pogodbo, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in Občino Jesenice, saj je bila ta sklenjena več kot leto dni pred nastankom spornega razmerja, toženec pa ni bil nikoli stranka te pogodbe. Poleg tega pa je zahtevek tožeče stranke v celoti zastaral, pri čemer se toženec v pritožbi sklicuje na določbo prve alinee prvega odst. 378. čl. ZOR. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga njegovo zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. V čem naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, toženec v pritožbi ne pove, pritožbeno sodišče pa ne najde nobene uradno upoštevne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, ki ga je za konkretni primer uporabiti. Tudi dejansko stanje je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, saj dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje temeljijo na v postopku izvedenih dokazih, svoja spoznanja v zvezi s tem pa je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih sodbe, na katere se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi sklicuje. Glede na pritožbene trditve je pojasniti, da sodišče prve stopnje ne opira svoje odločitve glede aktivne legitimacije tožeče stranke na pogodbo, ki naj bi jo imela ta sklenjeno s tožencem oziroma drugimi lastniki stanovanj, temveč na določbo 2. odst. 145. čl. Stanovanjskega zakona, ki določa, da do sklenitve pogodbe o upravljanju iz 22. čl. tega zakona opravlja naloge iz zakona skupnost stanovalcev oziroma pooblaščena organizacija. Da pogodba o upravljanju v skladu z 22. čl. SZ v spornem obdobju ni bila sklenjena, ni sporno med strankama, da pa je v spornem času tožeča stranka kot organizacija za upravljanje s stanovanjskimi hišami, torej pooblaščena organizacija, opravljala dejansko storitve upravljanja za stavbo, v kateri je tudi stanovanje v lasti toženca, pa izhaja iz v postopku predloženih dokazov. Tožeča stranka je dokazala, da je plačala račun za čiščenje, silikoniranje, ravnanje žlebov in račun za popravilo električnih inštalacij ter da od toženca terja le nanj odpadajoči del plačanih zneskov. Gre za plačilo stroškov tekočega vzdrževanja, ne pa za terjatev za dobavljeno električno energijo oziroma za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage za potrebe gospodinjstva, kot to zmotno meni toženec in tako njegov ugovor zastaranja, ki temelji na določbi prve alinee prvega odst. 380. čl. ZOR ni utemeljen. Odločitev sodišča prve stopnje je tako glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi materialnopravno pravilna je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP/77).