Jedro

Povzete dolžnikove ugovorne trditve tako predstavljajo zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku niti ni potrebno predlagati dokazov, saj se dokazno breme prevali na upnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: ‶I. Sklep o izvršbi VL 97080/2021 z dne 3. 1. 2022 se razveljavi.

II. O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju.‶

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika.

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Prereka obstoj verodostojne listine, ker mu ni poznana, verodostojne listine namreč ni prejel. Verodostojna listina ni priložena k predlogu, kar še dodatno potrjuje navedbe, da ne obstaja. Nasprotuje stroškom upnika in navaja, čemu jih ne priznava oziroma jih priznava le pogojno.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se je zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine štelo za neobrazložen, v posledici ugotovitve, da dejstva, ki jih je dolžnik navedel v ugovoru, ne predstavljajo relevantnih dejstev, in da dolžnik ni ponudil nobenih dokazov.

6. Pravna podlaga za odločanje v obravnavani izvršilni zadevi je podana v določbah 53. člena in 61. člena ZIZ. V drugem odstavku 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti dolžnikov ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V primeru, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi (izdan na podlagi upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, za presojo obrazloženosti ugovora zadošča, da dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje (v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 9. 12. 1999, morajo to biti pravno pomembna dejstva, ki bi v morebitni pravdi, če bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka), in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). V tej fazi postopka sodišče prve stopnje zgolj ugotavlja, ali je ugovor dolžnika obrazložen, kar pomeni, da ne presoja resničnosti upnikovih in dolžnikovih zatrjevanih navedb ter ne ocenjuje resničnosti predloženih dokazov. Presoja samo, ali je dolžnik zadostil pogojem iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kolikor je ugovor dolžnika obrazložen v skladu z navedeno določbo ZIZ, sodišče prve stopnje razveljavi sklep o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Po stališču Ustavnega sodišča RS je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oz. trditvami.1 Pri ocenjevanju kriterijev obrazloženosti ugovora pa je potrebno upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu. Dolžniku v ugovoru ni treba predlagati dokazov, če v njem zatrjuje negativna dejstva, s katerimi zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, saj je v tem primeru dokazno breme na strani upnika in ne dolžnika.2

7. Dolžnik v ugovoru navaja med drugim tudi, da je sklep o izvršbi brez podlage, verodostojna listina mu ni priložena in da verodostojne listine (omenjenega računa) nikoli ni prejel, kar je smiselno šteti, glede na to, da je dolžnik laik, da nasprotuje obstoju verodostojne listine (da mu ni poznana), torej samemu temelju upnikove terjatve.

8. Povzete dolžnikove ugovorne trditve tako predstavljajo zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku v skladu z odločbo Ustavnega sodišča niti ni potrebno predlagati dokazov, saj se dokazno breme prevali na upnika. Pri tem je še dodati, da je pri presoji obrazloženosti ugovora potrebno upoštevati, da upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine verodostojne listine ni potrebno priložiti niti mu ni potrebno zahtevka z ničemer utemeljevati (peti odstavek 41. člena ZIZ), zato bi bilo nesorazmerno strogo na drugi strani od dolžnika zahtevati navajanje konkretnejših pravno pomembnih dejstev v zvezi s samo terjatvijo, saj bi to povzročilo prekomerno neuravnoteženost položaja strank.

9. Ob navedenih ugovornih trditvah, ki nasprotujejo izterjevani terjatvi, je šteti, da je ugovor dolžnika skladno z drugim odstavkom 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ obrazložen.

10. Iz navedenega razloga je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem v Celju kot stvarno in krajevno pristojnim sodiščem (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Glede na to, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku v nadaljevanju postopka, bo hkrati odločilo tudi o priglašenih stroških odgovora na pritožbo.

1 Primerjaj npr. odločbi Ustavnega sodišča RS z dne 11. 1. 2007, št. Up-1130/05-10 in z dne 20. 5. 2008, št. Up-2216/06. 2 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-854/05-14 z dne 7. 2. 2007.