Jedro

Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP se kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo; predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialni ekonomski položaj. Da v konkretnem primeru ne gre za očitno nerazumno vlogo, tožnik ni izkazal. Podal je le pavšalna stališča o tem, kaj si misli o slovenskih sodnikih in sodiščih ter o najemodajalki, s katero se toži v pravdnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem. Ugotovitve, da mu pred omenjenim sodiščem grozi izselitev iz stanovanja, ker ne plačuje najemnine, s konkretnimi dokazili, da je najemnino poravnal in da je tožba na izpraznitev oziroma izselitev iz stanovanja neutemeljena, tudi v tem postopku ni izpodbil. Zato tudi po mnenju sodišča tožbe za vzpostavitev normalne uporabe najetega stanovanja, ni razumno sprožati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. IV P ... zaradi vzpostavitve normalne uporabe stanovanja v dvostanovanjski hiši ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da se brezplačna pravna pomoč odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot dodaten pogoj poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca in njegove družine, upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči so urejeni v členih 11 – 24 ZBPP.

V nadaljevanju pristojni organ za BPP navaja, da je pridobil spis Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV P ... s prilogami, pri čemer je ugotovil, da dodelitev brezplačne pravne pomoči v obravnavanem primeru ne bi bila v skladu s 24. členom ZBPP. Prosilec je v omenjeni zadevi namreč vložil tožbo zoper A.A. kot lastnico stanovanja, katerega najemnik je. S tožbo prosilec zahteva, da se mu kot najemniku zagotovi normalna uporaba stanovanja v smislu 92. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Toženi stranki naj se zato odredi izvedba del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Iz spisa je tudi ugotovil, da je bila prosilcu že 15. 6. 2012 poslana izjava o odpovedi najemnega razmerja iz krivdnega razloga, ker ne plačuje najemnine. Ker se prosilec iz omenjene nepremičnine noče izseliti, najemnine pa še vedno ne plačuje, je bila zoper njega dne 14. 11. 2012 vložena tožba na prenehanje najemnega razmerja oziroma izselitev prosilca ter plačilo zapadle najemnine. Glede na navedeni dejanski stan pristojni organ za BPP ugotavlja, da je zahtevek prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumen v smislu 24. člena ZBPP. Namen pravice do brezplačne pravne pomoči je uresničevanje oziroma zaščita pravno zavarovanih pravic pred sodiščem s strani oseb, ki te pravice ne bi mogle uveljaviti pred sodiščem brez škode za svoje preživljanje oziroma preživljanje svojih družinskih članov. V obravnavanem primeru pa prosilčev položaj ni takšen, da bi moral uživati zaščito, saj je sam v protipravnem položaju. Ne izpolnjuje namreč obveznosti iz najemnega razmerja, saj že dalj časa ne plačuje najemnine. Relevanten je podatek, da je tožena stranka prosilcu enostransko odpovedala najemno razmerje 15. 6. 2012, tožbo na izselitev pa vložila 23. 8. 2012, medtem ko je prosilec tožbo na vzpostavitev normalne uporabe stanovanja vložil šele dne 6. 3. 2013. Sprožitev pravdnega postopka za vzpostavitev normalne uporabe stanovanja v okoliščinah, ko zoper najemnika teče sodni postopek za prenehanje najemnega razmerja iz krivdnih razlogov, po mnenju pristojnega organa za BPP kaže na šikanozno in s tem protipravno ravnanje prosilca, ki toženi stranki povzroča škodo oziroma zlorabo pravic najemnika, ki jih ima zoper lastnika. V primeru vložitve prošnje za BPP pa pomeni tako ravnanje tudi zlorabo te pravice, pri čemer se tožena stranka sklicuje na sodno prakso, konkretno sodbo Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 865/2008. V nadaljevanju ugotavlja, da iz dokumentacije v spisu izhaja, da je prosilec po enostranski odpovedi najemne pogodbe iz krivdnih razlogov na njegovi strani, vložil še več tožb zoper toženo stranko, vse zaradi plačila odškodnin v zvezi z bivanjem v najeti nepremičnini. Pri tem je prosilec ob najemu vedel, v kakšnem stanju je nepremičnina ter da lastnica nima namena obnove nepremičnine. Ponavljajoče vlaganje tožb zoper toženo stranko po mnenju pristojnega organa za BPP ob dejstvu, da ima prosilec popolno poslovno sposobnost, pomeni tudi, da se prosilec zaveda svojega protipravnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Poleg pravnega svetovanja in zastopanja prosilec zahteva tudi oprostitev plačila sodnih stroškov v obliki sodnega tolmača za prevajanje iz nemškega v slovenski jezik, čeprav je, kot izhaja iz listine v omenjenem spisu, vpisan na seznam zapriseženih strokovnjakov kot prevajalec in tolmač med drugim za slovenski jezik kot tudi nemški in hrvaški pri Ministrstvu za pravosodje države B. Iz razlogov 24. člena ZBPP je pristojni organ za BPP prosilčevo prošnjo na podlagi 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnil. Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj meni, da je ravnanje Okrožnega sodišča v Ljubljani nezakonito in protipravno. Tožena stranka namreč razlaga svojo odločbo samo na podlagi odgovora na tožbo toženke v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. IV P ..., torej pristransko, brez omogočanja udeležbe vlagatelja v smislu 22. člena Ustave RS. Tožena stranka je tudi protipravno in brez podlage ugotovila, da vlagatelj že ves čas ne plačuje najemnine. Za slednje pa nima nobenega dokaza, niti ni omenjenega dejstva preverila. Poudarja, da je že 22. junija 2012 vložil tožbo na zmanjšanje najemnine in na izvedbo gradbenih del, kot jih določa Stanovanjski zakon. Dne 31. 12. 2012 je toženka v postopku pred Okrajnim sodiščem obljubila, da bo gradbena dela izvedla, vendar slednjega ni storila. Kršila je vse obveznosti, ki se dajo kršiti. V postopku pred Okrajnim sodiščem II P ... je predsednik Okrožnega sodišča v svoji Bpp odločbi ugotovil, da bo tožba predvidoma uspešna, zato je določil vlagatelju odvetnika B.B. Tožbo na izselitev je najemodajalka vložila šele konec avgusta 2012, po tem, ko je dne 22. junija 2012 prejela tožbo vlagatelja za zmanjšanje najemnine in dopolnitev tožbe za izvedbo del. Da bi vlagatelj tožbo za obnovo stanovanja vložil šele 6. 3. 2013 in torej po vložitvi tožbe za izselitev, je tipična slovenska laž. Tožba z dne 6. 3. 2013, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. IV P ..., je posebna tožba za izvajanje del. V jeseni 2012 je začela nastajati plesen, torej še v času, ko je tekla prvotna tožba na izvedbo gradbenih del. Ugotovitev tožene stranke, da vlagatelj ni plačeval najemnine, sodi med nezakonito in pristransko sojenje. Iz sodnega spisa Okrajnega sodišča izhaja, da je najemnina plačana do februarja leta 2034, kar tožnik dokazuje s prilogo A13. Tožena stranka je pri vodenju sodnega postopka in pri izrekanju sodne odločbe zavestno kršila zakon in izkrivljala pravo, da bi tožniku škodovala in A.A. neupravičeno dala prednost. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, naj njegovi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ali pa odloči, da je upravni akt nezakonit in postopek ustavi oziroma zadevo vrne nazaj v prvotni postopek in novo odločanje, toženi stranki pa naloži, da tožnikovi vlogi ugodi ter tožniku zaradi kršenja ustavnih pravic plača odškodnino v znesku 5.000,00 EUR. Sodišču tudi predlaga naj se izvedejo predlagani dokazi ter da naj se razpiše glavna obravnava, v postopku pa naj se upošteva tudi 6. člen Konvencije. Oprosti naj se ga tudi vseh stroškov postopka, postavitve sodnega tolmača za nemščino in po potrebi postavitve odvetnika.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

O zadevi je sodišče odločilo na seji skladno z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določajo členi 11 – 24 ZBPP. Pri presoji utemeljenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči se v smislu 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialni ekonomski položaj. Tožnik dejstva, da v konkretnem primeru ne gre za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer izkazal. Podal je le pavšalna stališča o tem, kaj si misli o slovenskih sodnikih in sodiščih ter o najemodajalki, s katero se toži v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem. Ugotovitve, da mu pred omenjenim sodiščem grozi izselitev iz stanovanja, v katerem prebiva kot najemnik iz razloga, ker ne plačuje najemnine, pa tožnik s konkretnimi dokazili, da je mesečne zneske najemnine poravnal in da je tožba na praznitev oziroma izselitev iz stanovanja neutemeljena, pa z relevantnimi dokazi tudi v tem postopku ni izpodbil. Priloga A13 na katero se tožnik sklicuje v tožbi, je fotokopija pripravljalne vloge tožnika iz pravdnega spisa, ne pa relevanten dokaz o tem, da so zapadle obveznosti iz najemnega razmerja dejansko plačane. Zato tudi po mnenju sodišča tožbe za vzpostavitev normalne uporabe stanovanja, glede katerega je v sporu z najemnico zaradi neplačevanja najemnine in kjer mu posledično grozi izselitev iz stanovanja, ni razumno sprožati. Z vodenjem postopka v zadevi IV P ... pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani si torej tožnik tudi po mnenju sodišča svojega osebnega in socialno ekonomskega položaja ne more izboljšati. V zvezi z navedbo tožnika, da ni imel ustrezne možnosti sodelovanja v postopku odločanja o BPP pa sodišče pripominja, da kaj takega iz podatkov spisa ne izhaja. Pri odločanju o dodelitvi BPP pa je dolžnost organa za BPP, da presodi tudi razumnost zadeve, kar je organ za BPP v konkretnem primeru tudi storil. Pri tem se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge, s katerimi je odločitev obrazložil upravni organ v dejanskem, kot tudi v pravnem pogledu in jih ne ponavlja (71. člen ZUS-1).

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.