Jedro

Skladno s sodno prakso je delitev mogoče odložiti, kadar je podan močnejši interes enega solastnika, da se stvar ne razdeli, ob nadaljnji predpostavki, da so objektivne ali subjektivne okoliščine prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem. Tako ni mogoče upoštevati okoliščin, za katere ni verjetno, da se bodo kmalu oziroma v treh letih spremenile tako, da bo interes stranke bolj upošteven ali varovan. Tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec od začetka nepravdnega postopka nekatere hipoteke že uspel izbrisati, ne izkazuje prehodnosti ovir za kreditiranje, s tem, da v pritožbi navaja, da nekatere hipoteke še niso ugasnile.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Ozadje zadeve

1.Predlagatelj je predlagal razdružitev nepremičnine, katere solastnika sta z nasprotnim udeležencem v deležu vsak do 1/2. Gre za nepremičnino ID znak: del stavbe 0000-443-44, ki v naravi predstavlja dvosobno stanovanje v izmeri 62,95 m2 s shrambo na podstrehi v izmeri 3,7 m2, v stanovanjskem bloku na naslovu ... Nasprotni udeleženec z družino nepremičnino v celoti uporablja. Med udeležencema ni bilo sporno, da fizična delitev ni možna. Predlagatelj je glede delitve podal več predlogov, primarno je predlagal civilno delitev, na zadnjem naroku pa je soglašal, da se delitev opravi skladno s petim in šestim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in se celotna nepremičnina izroči v last nasprotnemu udeležencu, za kar se je slednji v postopku zavzemal.

Odločitev sodišča prve stopnje

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom solastno nepremičnino razdružilo tako, da prejme nasprotni udeleženec nepremičnino v izključno last in je dolžan predlagatelju v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa plačati 103.414,00 EUR z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti do plačila. Predlagatelj ima tudi zakonito zastavno pravico do višine vrednosti njegovega solastninskega deleža, tj. 103,414,00 EUR skupaj z navedenimi obrestmi, dokler mu vrednost njegovega deleža ne bo v celoti poplačana. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga nasprotnega udeleženca za odlog tega postopka delitve in za odlog delitve.

Bistveni razlogi sodišča prve stopnje

3.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da ni zakonske podlage za odlog postopka delitve oziroma za odložitev odločanja o načinu delitve, ker se lahko odloži le učinkovanje sodne odločbe o načinu delitve, s tem, da je bila nepremičnina dodeljena v izključno last nasprotnemu udeležencu, da bo lahko z ženo še naprej bival v stanovanju, zato se vprašanje delitve kupnine ne bo postavilo, da gre v zvezi z predlogom predlagatelja, da se postopek odloži, dokler se ne izbrišejo hipoteke, za bodoče negotovo dejstvo, s tem, da nasprotni udeleženec ni navedel, kdaj bodo hipoteke izbrisane in ni z verjetnostjo izkazal, da bo v primeru izbrisa hipotek dejansko dobil zadosten kredit za poplačilo predlagatelja.

Povzetek pritožbenih navedb

4.Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Zavzema se, da se mu rok za plačilo zneska 103.414,00 EUR predlagatelju podaljša na šest mesecev in da se delitev odloži za tri leta, ker nasprotni udeleženec zaradi vpisanih hipotek ne more pridobiti kredita. Odlog delitve za tri leta je bistven, ker bi bile v tem času izbrisane hipoteke iz solastnega deleža nasprotnega udeleženca, s tem, pa so zakonski pogoji za izbris izpolnjeni, čeprav hipoteke še niso ugasnile. Tudi ocena nepremičnine je neustrezna, ker izvedenka ni upoštevala vpisanih stvarnih pravic. Od začetka postopka je nasprotni udeleženec nekatere hipoteke že uspel izbrisati, s tem pa je zadostil kriteriju prehodnosti narave ovir. Hipoteke so bile izbrisane marca 2023 - po izdaji izpodbijanega sklepa, zato sodišče zanje ni moglo vedeti. Nasprotni udeleženec se zelo trudi z izbrisom hipotek, ker pa je praksa sodišč različna, je naletel na kar nekaj težav. Dobil je sicer izjavo o plačilu terjatve od vseh upnikov razen od upnika A., ki ne odgovarja na sporočila. Ko bodo hipoteke izbrisane, bo nasprotni udeleženec kredit lahko dobil. S poroštvom za kredit mu lahko pomaga hči in morebitni drugi družinski člani, v kolikor bi bilo za banko to potrebno.

Odgovor na pritožbo

5.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva, da mu toženec plača pritožbene stroške. Izpostavlja, da gre pri vložitvi pritožbe predvsem za zavlačevanje postopka.

Presoja utemeljenosti pritožbe

6.Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

7.Sodišče prve stopnje je pravilno določilo rok za izplačilo solastnega deleža predlagatelja. Trimesečni rok za izplačilo deležev solastnikov določa šesti odstavek 70. člena SPZ. Gre za materialni zakonski rok in ga sodišče ne more podaljšati.

Pritožbena prizadevanja za podaljšanje tega roka so zato neutemeljena.

8.Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tudi pritožnikov predlog za odlog delitve. Pritožbene navedbe, da bo hipoteke zagotovo moč izbrisati v treh letih, pri čemer je nasprotni udeleženec v postopku na prvi stopnji priznal, da je izpeljava teh postopkov težavna, izbris hipotek pa vprašljiv, niso utemeljeni razlogi za odlog delitve. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je skladno s sodno prakso delitev mogoče odložiti, kadar je podan močnejši interes enega solastnika, da se stvar ne razdeli, ob nadaljnji predpostavki, da so objektivne ali subjektivne okoliščine prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem.

Tako ni mogoče upoštevati okoliščin, za katere ni verjetno, da se bodo kmalu oziroma v treh letih spremenile tako, da bo interes stranke bolj upošteven ali varovan.

Tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec od začetka nepravdnega postopka nekatere hipoteke že uspel izbrisati, ne izkazuje prehodnosti ovir za kreditiranje, s tem, da v pritožbi navaja, da nekatere hipoteke še niso ugasnile. Nasprotni udeleženec v pritožbi nadalje navaja, da ima težave z izbrisom hipotek upnika A., ker ne ve, kakšna je terjatev, ki bi jo moral plačati za izbris hipoteke, ker je upnik neodziven. Ob tem prilaga kot dokaz komunikacijo, iz katere izhaja, da je pooblaščenec nasprotnega udeleženca z upnikom komuniciral preko elektronske pošte in je ta preprosto vztrajal pri poplačilu dolga. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da so težave z izbrisom teh hipotek zgolj zaradi neodzivnosti upnika.

9.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da kreditna sposobnost nasprotnega udeleženca ni izkazana s stopnjo verjetnosti. Tudi v pritožbi nasprotni udeleženec podaja zgolj pavšalne navedbe o možnostih poroštva, ki predstavlja zgolj možnost zavarovanja kredita, ne izkazuje pa same kreditne sposobnosti, ki je bistvena. Pritožnik za kreditno sposobnost, kot tudi ne za možnost poroštva, ne ponudi relevantnega dokaza. V postopku zato ni izkazan interes nasprotnega udeleženca, ki bi bil močnejši od interesa predlagatelja, da se stvar razdeli.

10.Pritožba tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ne plačuje stroškov za stanovanje v solastnini, čeprav ga v celoti uporablja, kar zgolj dodatno govori v prid interesu predlagatelja, da se stvar razdeli.

11.Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb na izvedensko mnenje, zato pritožbene navedbe v tej smeri predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

Odločitev pritožbenega sodišča

12.Ker v pritožbi navedeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena ZPP kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Glede pritožbenih stroškov

13.V nepravdnih postopkih vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1), s tem, da nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k presoji pritožbenega sodišča, zato udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Smiselno enako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Cp 2422/2016 z dne 29. 11. 2016.

2Enako VSL v sklepih II Cp 1359/2011 z dne 21. 10. 2011 in II Cp 2178/2018 z dne 6. 3. 2019.

3Primerjaj Podobnik Oblak N.: Delitev solastnine - predstavitev problemov iz sodne prakse, Pravosodni bilten (PB) 1/2015, str. 53.

4Prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zveza:

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 70/3, 70/5, 70/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.