Jedro

Razlogovanje, da bi bilo mogoče upravitelja zapuščine postaviti le v primeru oporočnega dedovanja, je materialnopravno zmotno. Drugi odstavek 145. člena ZD sicer res določa, da če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da bi veljala le za oporočno dedovanje, temveč tako, da se pri oporočnem dedovanju upravitelja lahko postavi le, kadar ni določen izvršitelj oporoke, medtem ko pri zakonitem dedovanju tega dodatnega pogoja ni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dedinje A. A., B. B. in C. C. same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za upraviteljico zapuščine za zapustnikova motorna vozila določilo D. D., ki je upravičena, da v imenu vseh dedičev in za njihov račun najboljšemu ponudniku proda njegovi motorni vozili, kupnino od prodaje takoj po prejemu nakaže na zapustnikov bančni račun ter sodišču pošlje poročilo o svojem delu.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dedinja A. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev nepravilnega in nezakonitega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek s stroškovno posledico.

3. Dedinji B. B. in C. C. v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev in priglašata stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o na naroku dne 25. 9. 2023 vloženem predlogu dedinj B. B. in C. C. za postavitev D. D. za začasno skrbnico zapuščine po 131. členu Zakona o dedovanju (ZD). Predlagali sta, naj sodišče začasni skrbnici zapuščine naloži prodajo dveh zapustnikovih vozil, saj se bo le s tem ohranila vrednost zapuščine.

V obrazložitvi sklepa je sodišče pojasnilo, da je v zadevi spornih več okoliščin in se utegne zapuščinski postopek prekiniti zaradi napotitve dedičev na pravdo (zaradi ugotovitve kroga zakonitih dedičev in obsega zapuščine), s predlagano prodajo vozil pa se bo zavarovala vrednost zapuščine. D. D., ki se je na naroku s postavitvijo strinjala, ni postavilo za skrbnico zapuščine po 131. členu ZD, temveč za upraviteljico zapuščine po 145. členu ZD s pojasnilom, da je skrbnik namenjen predvsem zastopanju neznanih dedičev in zastopanju v zahtevnejših poslih, v konkretnem primeru pa gre le za pooblastilo, da upravitelj v imenu dedičev stori konkretno dejanje, to je prodajo vozil. Obrazložilo je še, da na naroku odsotna dedinja A. A. na predlog ni odgovorila, zato je štelo, da se strinja s predlogom in z določeno vrednostjo vozil, pod katero jih upraviteljica ne sme prodati.

6. Dedinja A. A. v pritožbi pravilnost izpodbijanega sklepa najprej napada z navedbami, da na naroku iz opravičljivih razlogov ni bila prisotna, zapisnika ni podpisala in se ni zavezala podati kakršnekoli izjave o tem, prav tako pa se ni strinjala s postavitvijo upravitelja zapuščine in z osebo upravitelja.

7. V zvezi z neprisotnostjo na naroku je iz podatkov spisa razvidno, da je sodišče narok prvič razpisalo za 12. 6. 2023, na prošnjo pooblaščenca dedinje A. A., ki je imel ob istem terminu že razpisano obravnavo v drugi zadevi pred drugim sodiščem, pa ga je preklicalo in preložilo na 25. 9. 2023. Tudi za ta narok je pooblaščenec dedinje zadnji delovni dan pred njegovo izvedbo predlagal preložitev, ponovno zaradi druge obravnave, in sicer na zgodnejšo uro ali na drug datum. Sodišče je pooblaščenca obvestilo, da se načeloma strinja s prestavitvijo naroka na zgodnejšo uro pod pogojem, da pooblaščenec o tem obvesti ostale stranke postopka in če bodo te s prestavitvijo soglašale, v nasprotnem pa preložitve naroka ne bo in naj si priskrbi substituta. Na dan razpisanega naroka je pooblaščenec sodišče obvestil, da soglasja drugih ni uspel dobiti, prav tako ne substituta, zato na narok ne bo pristopil. 8. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog dedinj B. B. in C. C. poslalo dedinji A. A. z dopisom z dne 25. 9. 2023 in jo pozvalo, naj se do predloga izjasni v roku 15 dni. S tem je sledilo načelu kontradiktornosti in dedinji zagotovilo možnost seznanitve s predlogom in pravico do izjave o njem, ki pa je dedinja ni izkoristila in se na poziv, vročen po pooblaščencu 27. 9. 2023, ni odzvala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da dedinja A. A. predlogu pritrjuje. V pritožbi prvič izraženo nestrinjanje s postavitvijo upraviteljice zapuščine in nestrinjanje s samo osebo upraviteljice, je prepozno. Tudi povsem nekonkretizirano je. Predvsem pa postavitev upravitelja zapuščine glede na enotno in ustaljeno sodno prakso ni pogojena s soglasjem vseh dedičev.1

9. Dedinja A. A. v pritožbi nadalje navaja, da niso podani pogoji za postavitev upravitelja zapuščine po 145. členu ZD, saj se ta lahko postavi le v primeru obstoja oporoke, razpolaganje s stvarmi iz zapuščine pa je mogoče le, če je za to dedič iz oporoke upravičen ali če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne škoda. Z motornimi vozili ni nobenih stroškov, največ kar bi se lahko dovolilo, je, da se vozila odjavijo iz prometa, ne pa da se kar prodajo.

10. Razlogovanje, da bi bilo mogoče upravitelja zapuščine postaviti le v primeru oporočnega dedovanja, je materialnopravno zmotno. Drugi odstavek 145. člena ZD sicer res določa, da če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da bi veljala le za oporočno dedovanje, temveč tako, da se pri oporočnem dedovanju upravitelja lahko postavi le, kadar ni določen izvršitelj oporoke, medtem ko pri zakonitem dedovanju tega dodatnega pogoja ni. Ne glede na obliko dedovanja, torej tako v primeru oporočnega kot zakonitega dedovanja, namreč z uvedbo dedovanja nastane skupnost dedičev, ki obstaja do delitve zapuščine (prvi odstavek 145. člena ZD). Za skupnost dedičev pa je za primer nesoglasij predvidena možnost postavitve upravitelja zapuščine.2

11. V zvezi z namenom postavitve upraviteljice zapuščine in njenimi nalogami pa višje sodišče pojasnjuje, da sta dedinji B. B. in C. C. v predlogu navedli konkretne razloge, za katere je že sodišče prve stopnje ocenilo, da sledijo namenu tega instituta, to je ohranitvi vrednosti zapuščine in preprečitvi nastanka škode na način, da se vozila prodajo po sedanji vrednosti. Dedinja A. A. kljub pozivu na predlog ni odgovorila in ni nasprotovala obrazloženo predlaganemu načinu ohranitve vrednosti zapuščine. Šele v pritožbi podane navedbe, da ni podlage za prodajo vozil in da bi bila dovolj njihova odjava iz prometa, so nedopustne pritožbene novote.

12. Pravilnosti odločitve o postavitvi upraviteljice zapuščine torej dedinja A. A. ni uspela izpodbiti. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

1 Prim. VSL Sklep I Cp 390/2021 z dne 15. 4. 2021, VSL Sklep I Cp 391/2021 z dne 12. 4. 2021, VSM Sklep I Cp 583/2022 z dne 17. 11. 2022. 2 Prim. VSL Sklep I Cp 391/2021 z dne 12. 4. 2021, smiselno tudi VSRS Sodba II Ips 554/2007 z dne 7. 10. 2010.