Jedro

Namen dovolitve poslovanja dolžnika kot podjetnika ni samo v tem, da se dolžniku omogoči zaposlitev v času postopka osebnega stečaja, temveč tudi in predvsem v tem, da dolžnik začne s takim poslovanjem, ki ne bo prinašalo poslovne izgube.

Dolžnica ne samo, da načrtovanega poslovnega izida ni dala, predlog je med postopkom tudi spreminjala, kar kaže na to, da nima izdelanega poslovnega načrta.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za poslovanje stečajne dolžnice kot podjetnice.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin predlog za dovolitev poslovanja stečajne dolžnice kot podjetnice, ker je ugotovilo, da kljub pozivu sodišča ni navedla ničesar v zvezi z načrtovanim poslovnim izidom in okoliščinami, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da v kolikor bi ji sodišče dovolilo poslovanje kot podjetnice, ne bo poslovala z izgubo (2. točka drugega odstavka 389.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

5. Višje sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika so določeni v 389.a členu ZFPPIPP. Sodišče odloča o tem na dolžnikov predlog, kar pomeni, da mora le-ta v predlogu navesti konkretne trditve, opisati posle, ki jih bo opravljal stečajni dolžnik kot podjetnik. Predlog mora med drugim vsebovati načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo. Namen dovolitve poslovanja dolžnika kot podjetnika ni samo v tem, da se dolžniku omogoči zaposlitev v času postopka osebnega stečaja, temveč tudi in predvsem v tem, da dolžnik začne s takim poslovanjem, ki ne bo prinašalo poslovne izgube. Dolžnik mora v ta namen sestaviti načrtovani poslovni izid, ki sodišču omogoča presojo, ali obstoji vsaj stopnja verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, da dolžnik ne bo posloval z izgubo (prim. drugo alinejo 2. točke petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP). Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu (prim. peti odstavek 60. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Dolžnik mora torej podati tak predlog, da bo sodišče lahko presodilo, ali ima dolžnik tak poslovni načrt, ki bo omogočal dosego teh ciljev.

6. Tega pa tudi po prepričanju višjega sodišča dolžnica v tem postopku ni zmogla. Poudariti velja, da je v predlogu z dne 4. 10. 2013 navedla, da bo nadaljevala s poslovanjem v lokalu, v katerem je opravljala dejavnost strežbe pijač pred začetkom postopka osebnega stečaja (Bar X.). Tam je sicer navedla, da bo okvirni mesečni prihodek znašal okoli 6.000,00 do 8.000,00 EUR bruto mesečno, stroški poslovanja bodo znašali približno 600,00 EUR (elektrika, komunala, najemnina ...), stroški pijače pa okoli 1.500,00 do 2.500,00 EUR, vendar pa je dolžnica po pozivu sodišča (dopis z dne 6. 11. 2013) predlog spremenila in navedla, da dejavnosti ne bo opravljala v omenjenem lokalu, temveč na drugi lokaciji, kjer bo prav tako opravljala gostinsko dejavnost, točnega izračuna, koliko bi znašal promet v lokalu, pa ne more dati, saj ima le informacijo prejšnjega lastnika tega lokala; na željo sodišča se okvirno lahko pripravi te podatke z dolžničinim računovodskih servisom. Dolžnica torej ne samo, da načrtovanega poslovnega izida ni dala, predlog je med postopkom tudi spreminjala, kar kaže na to, da nima izdelanega poslovnega načrta. Kolikor sedaj v pritožbi navaja, da bo poslovala v objektu, ki je last partnerja, zato ne bo več stroškov najema, pa ne samo, da gre za nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, dolžnica v pritožbi še v tretje spreminja predlog za začetek poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika.

7. Ostale pritožbene navedbe (da bodo prihodki presegali odhodke, obseg poslovanja pa ni primerljiv s prejšnjim poslovanjem, o dnevnem povpraševanju na tej lokaciji ter navedbe o samozaposlitvi v tem lokalu, o občasnem in začasnem delu ožjih družinskih članov ali študentov in dijakov) so ostale na pavšalni ravni. Kolikor dolžnica sklepno v pritožbi navaja, da bi ji s tem omogočili rešiti problem zaposlitve, saj ima kot mati treh otrok malo možnosti, da dobi kakršnokoli drugo zaposlitev, višje sodišče dodaja, da je začetek poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika namenjen tudi temu, vendar pa mora v prvi vrsti temeljiti na takih podatkih, da lahko sodišče s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, ugotovi, da dolžnik s takim poslovanjem ne bo posloval z izgubo. Tega pa na podlagi pavšalnega zatrjevanja v tem postopku ni bilo mogoče storiti.

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.