Jedro

Odstranitev ene ledvice je nedvomno definitiven medicinski poseg. Vendar pa je glede na definicijo invalidnosti, določeno v 1. odst. 27. člena ZPIZ, invalidnost zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju podana le, če nastane zaradi le-teh pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delovno mesto, na katerega je bil trajno razporejen pred nastankom teh sprememb. Tožničino svoje delo, v zvezi s katerim je toženec ugotavljal vprašanje invalidnosti, je bilo "proizvodna delavka III", za katerega pa ne izhaja, da bi bile podane trajne posledice v zdravstvenem stanju, ki bi jo kakorkoli onesposabljale za navedeno delo, zato pri njej niso podani pogoji za priznanje invalidnsosti I. kategorije.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo: "Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: "Odločba tožene stranke, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana, številka ... z dne 7.5.1997, na podlagi katere tožeči stranki P. D., niso bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, se razveljavi." Odločba tožene stranke opr.št. I-2009898 z dne 7.5.1997, s katero je bilo odločeno, da tožeča stranka nima pravice do invalidnine za 30% telesno okvaro, nastalo 25.1.1996, je pravilna in zakonita." Zoper sodbo je vložila pritožbo tožnica po pooblaščencu. Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da izpodbija sodbo samo deloma in sicer samo glede nepriznanja invalidnosti, ne pa glede odločitve prvostopenjskega sodišča, da je odločba toženca, opr.št. ..., z dne 7.5.1997, s katero je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do invalidnine za 30% telesno okvaro, nastalo 25.1.1996, pravilna in zakonita. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je glede na določbe 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v isti zakonski določbi, ki jih ni ugotovilo ter na pravilno uporabo materialnega prava, ki ga kot edini pritožbeni razlog uveljavlja tudi pritožba. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjsko sodišče materialno pravo pravilno uporabilo. V konkretnem primeru je to podano v določbah 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92-7/96), kot je veljal v času toženčevega postopka in katerega določbe je prvostopenjsko sodišče podrobno navedlo. Pritožba zmotno meni, da ni upoštevalo vseh elementov invalidnosti po navedeni zakonski določbi. Pri tem poudarja, da pravno strokovna in medicinska opredelitev invalidnosti določa med drugim tudi trajne spremembe v zdravstvenem stanju, kar naj bi bila posledica odstranitve dne 25.1.1996 leve ledvice pri tožnici. Odstranitev ene ledvice je nedvomno definitiven medicinski poseg. Vendar pa je glede na definicijo invalidnosti, določeno v 1. odst. 27. čl. zakona, invalidnost zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju podana le, če nastane zaradi le-teh pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delovno mesto, na katerega je bil trajno razporejen pred nastankom teh sprememb. Tožničino svoje delo, v zvezi s katerim je toženec ugotavljal vprašanje invalidnosti, je bilo "proizvodna delavka III" v ... d.o.o. ... (opis z dne 5.8.1996 v toženčevem spisu št. 2.009.898, ki ga je pribavilo že sodišče prve stopnje) in o katerega pogojih je izpovedala tudi tožnica na glavni obravnavi 22.9.2000. Ker pri tožnici iz medicinske dokumentacije, izdane po navedeni operaciji, ne izhaja, da bi bile podane trajne posledice v zdravstvenem stanju, ki bi jo kakorkoli onesposabljale za že navedeno delo, kar je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče in čemur tudi pritožba dejansko ne oporeka, je imelo le-to tudi po mnenju pritožbenega sodišča v mnenju IK II. stopnje, z dne 22.1.1997, kjer je v senatu med drugimi sodeloval tudi specialist urolog, dovolj podlage za zavrnitev tožničinega zahtevka in za zaključek, da je že navedena odločba toženca pravilna in zakonita. Pritožba se zavzema, da bi morala biti tožnici priznana vsaj III. kategorija invalidnosti tudi, kot zgolj pavšalno navaja, ob upoštevanju drugih zdravstvenih težav, ki so posledica odstranitve ledvice. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da je že IK II v navedenem mneju zavzela tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno stališče, da "gluhost" kože operiranega področja ni predmet invalidnosti. V izvidu urologa z dne 10.10.1996, ki ga je obravnavala tudi navedena IK, le-ta navaja, da je bil pri operaciji prerezan XII. interkostalni živec, kar je pri reoperaciji običajno, zaradi česar ima tožnica "gluhost" levega lumbalnega predela in leve strani trebuha, pa tudi bolečine. V istem izvidu je navedeno, da urolog priporoča terapijo z injekcijami in navaja, da se bodo bolečine postopoma zmanjšale ter izginile. Torej bolečine ne predstavljajo trajnega stanja in tega tudi pritožba ne zatrjuje. Pritožba navaja tudi, da naj bi, upoštevajoč vse medicinske ugotovitve in druga mnenja, bili podani v obravnavanem primeru vsi bistveni pravni in dejanski pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ne navaja in ne izkazuje pa, katera in kakšna naj bi bila ta druga mnenja, zaradi česar tudi ta pritožbena navedba ne more biti pravno relevantna. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.