Jedro

Glede na novejšo sodno prakso bi obstoj takih okoliščin, ko je celotno breme preživljanja otroka, pri čemer mati ne zmore zagotavljati več kot le eksistenčne potrebe otroka (pa še te s težavo), lahko pomenil verjetno nevarnost, da bo ogrožen psihofizični razvoj otroka.

Izrek

I.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep glede začasne preživnine razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V preostalem delu (glede začasne ureditve stikov) se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem a ne razveljavljenem delu potrdi.

II.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.

S sklepom z dne 30. 12. 2025 je sodišče prve stopnje (I.) delno ugodilo predlogu predlagateljice1 za zavarovanje z dne 30. 9. 2025 in hkrati tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo s katero je (1.) prepovedalo obema udeležencema prehajanje državne meje RS skupaj z mld. hčerjo A. A.,2 za kršitev te prepovedi je (2.) izreklo denarno kazen 500 EUR, ki bo izterjana po uradni dolžnosti, hkrati pa bo izdan nov sklep, s katerim bo izrečena nova, višja kazen za primer ponovnega ravnanja v nasprotju s prepovedjo. Sklenilo je tudi, da (3.) začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje in traja do pravnočne odločitve od glavni stvari ali do drugačne odločitve sodišča, da (4.) pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve in da se (5.) odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo pridrži do končne odločitve v tej zadevi. V delu, ki se nanaša na začasno ureditev stikov in začasno preživnino, je (II.) sodišče prve stopnje predlog za zavarovanje zavrnilo.

2.

V pravočasni pritožbi predlagateljica uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4,5 (v nadaljevanju: ZNP-1) in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se določi stike in preživnino ter razveljavi sklep v I.1. točki, kolikor se nanaša na prepoved prehajanja državne meje RS predlagateljici. Podredno predlaga, da se v tem obsegu sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

V zvezi z zavrnjenim predlogom za določitev začasnih stikov med nasprotnim udeležencem6 in mld. A. A. navaja, da je podala pripombe zoper mnenje CSD z dne 13. 10. 2025, do katerih se CSD ni vsebinsko opredelil, zato sodišče mnenja ne bi smelo sprejeti. V pripombah je izpostavila, da se bo zaradi nezmožnosti dogovarjanja z očetom ogroženost mld. A. A. (ki jo je CSD že prepoznal) samo še stopnjevala, kar ji ni v korist. Sprašuje se, kaj bi se moralo zgoditi, da bi ogroženost dosegla mero, da bi zadoščala za izdajo začasne odredbe. Neurejenost stikov je problematična in ni v korist hčeri, zahteva pa ukrepanje sodišča. Do teh pripomb se CSD ni opredelil. Mati opozarja na visoko konfliktnost med udeležencema7 in nezmožnost njunega dogovarjanja, kar v posledici izkazuje ogroženost mld. A. A., kar bi sodišče moralo prepoznati in izdati začasno odredbo glede stikov. Sodišče je v zvezi s tem protispisno ugotovilo, da CSD ni ugotovil ogroženosti hčere, saj je v mnenju (na katero se sklicuje sodišče) jasno napisal, da je mld. A. A. ogrožena, a ne še v taki meri, da bi bilo potrebno ukrepanje sodišča. Pritožba opozarja na podoben primer, ko so bili zaradi nezmožnosti dogovarjanja med staršema stiki urejeni z začasno odredbo.8

3.

V zvezi s preživnino pritožba navaja, da ne drži, da preživljanje ml. A. A. ni ogroženo. Iz odločbe VSL IV Cp 977/2020 izhaja, da je v primeru financiranja zgolj eksistenčnih potreb otrok, otrokov psihofizični razvoj ogrožen. Enak bi moral biti zaključek tudi v tej zadevi. Sodišče prve stopnje se tudi v zvezi s tem sklicuje na mnenje CSD, ki pa se do vprašanja preživnine ni opredelil, zato je takšno sklicevanje zmotno. Dejstvo je, da oče nič ne prispeva k preživljanju, mati pa sama ni zmožna pokrivati vseh potreb hčere za njen zdrav razvoj, zaradi česar je ta prikrajšana in posledično ogrožena. Predlagateljica je 30. 12. 2025 prejela odpoved delovnega razmerja, kar predstavlja novo okoliščino, ki jo mora sodišče upoštevati. Upravičena bo do denarnega nadomestila za brezposelnost, zato bo do pridobitve nove zaposlitve njeno premoženjsko stanje slabše od trenutnega. Zato je določitev začasne preživnine nujno potrebna. Predlagateljica opozarja še, da je nasprotni udeleženec obljubil, da bo plačeval vrtec, a se tega ne drži redno.

4.

Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5.

Vloga nasprotne udeleženke z dne 7. 1. 2026 je naslovljena "ugovor", a delno (ko gre za zavrnitev predloga za začasno odredbo glede stikov in preživnine) predstavlja pritožbo. O delu te vloge, ki predstavlja ugovor (zoper začasno odredbo s katero je bilo predlagateljici prepovedano prehajanje državne meje RS skupaj z mld. A. A.), je že odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19. 6. 2026, zato je predmet odločanja pritožbenega sodišča le tisti del vloge, ki predstavlja pritožbo. To je tudi razlog, da niso povzete navedbe, ki se nanašajo na ugovor.

6.

Pritožba je delno utemeljena.

7.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in mnenja CSD pravilno zaključilo, da mld. A. A. ni ogrožena v tej meri, da bi bilo treba stike med njo in očetom urediti z začasno odredbo, ter posledično v tem delu zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče pri tem ne vidi nobene protispisnosti, na katero opozarja predlagateljica v pritožbi. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje v 15. točki obrazložitve zapisalo, da CSD ni ugotovil ogroženosti otroka, a vendar je treba ta zapis brati v kontekstu celotne obrazložitve. Pritožbeno sodišče to glede na druge navedbe sodišča (npr. začetek 14. točko, ko je sodišče prve stopnje zapisalo, da "po mnenju CSD mld. A. A. ni ogrožena do te mere, da bi bilo nujno takojšnje ukrepanje in izdaja začasne odredbe"; npr. začetek 15. točke, ko je zapisano, da "ni verjetno izkazana ogroženost otroka, ki bi utemeljevala izdajo začasno odredbo za določitev stikov; …) razume, da ni zapisano, da sploh ni ugotovljena ogroženost, ampak da ni ugotovljena ogroženost take stopnje, ki bi narekovala takojšnjo ureditev stikov z začasno odredbo.

8.

Res je tudi, da je predlagateljica podala pripombe na mnenje CSD na katere ni bilo v celoti odgovorjeno. A vendar je bistveno, da načelo kontradiktornosti ni samo sebi namen - če gre za bolj ali manj retorično vprašanje (kaj bi se moralo zgoditi, da bi se štelo, da je podana takšna ogroženost, ki zahteva izdajo začasne odredbe), ki za odločitev ni pomembno, odgovor ni potreben. Življenje je namreč nepredvidljivo in nemogoče je že vnaprej navesti vse primere, ki bi potrjevali verjeten obstoj ogroženosti v taki meri, ki zahteva takojšnjo izdajo začasne odredbe za določitev stikov. Pa tudi, če bi CSD podal tak odgovor (in navedel, kaj vse bi se še moralo zgoditi, da bo dosežena taka intenzivnost konflikta, da bo zahtevala izdajo začasne odredbe za ureditev stikov), to na odločitev v konkretni zadevi ne bi vplivalo. V tem trenutku je bistveno, da trenutna ogroženost tudi po presoji pritožbenega sodišča take stopnje ne dosega. Iz spisa je namreč razvidno, da je šel oče

enkrat

mimo dogovora s predlagateljico v vrtec po hčer že pred popoldanskim počitkom, kot drugo pa je zatrjevano, da je očetova teta mld. A. A. vozila v avtomobilu brez otroškega sedeža. V prvem primeru je šlo za enkraten dogodek (drugega podobnega predlagateljica ne omenja), v drugem primeru pa je sedaj prevažanje mld. A. A. urejeno, saj se ne prevaža več brez otroškega sedeža. Končno je iz vprašanja oz. pripomb na mnenje CSD razbrati, da predlagateljica mnenju nasprotuje. Nestrinjanje pa samo po sebi še ne zahteva odgovora.

9.

Pritožba se sklicuje tudi na sodno prakso, navaja zadevo VSL IV Cp 1473/2024, kjer pa je bilo dejansko stanje drugačno kot v obravnavani zadevi,9 zaradi česar ugotovitve sodišča iz navedene zadeve ni mogoče preprosto povzeti v obravnavani zadevi.

10.

Opozoriti velja, da je v primeru spremenjenih okoliščin vedno mogoče ponovno odločati o začasni odredbi: bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti.

11.

Prav pa ima pritožba v delu, ki se nanaša na začasno določitev preživnine. V zadevi VSL IV Cp 977/2020 je bilo poudarjeno, da je stališče, da bi bila izdaja začasne odredbe glede začasne določitve preživnine možna le, če mati ne bi mogla sama zagotoviti najosnovnejših otrokovih potreb, materialnopravno zmotno. V času veljavnosti ZZZDR, ki ni vseboval določb o začasnih odredbah10 in so se te izdajale na podlagi 411. člena ZPP, se je res izoblikovala sodna praksa, da je z začasno odredbo treba zagotoviti le najnujnejše preživljanje otroka, a novejša teorija tako prakso kritizira.11

12.

Kot je razvidno iz predloga za zavarovanje z začasno odredbo z dne 23. 9. 2025, je nasprotni udeleženec do julija 2025 plačeval položnice za vrtec, nato je s plačevanjem prenehal. Zapisano je tudi, da nasprotni udeleženec ne prispeva ničesar dodatnega k preživljanju mld. A. A. Glede na novejšo sodno prakso bi obstoj takih okoliščin, ko je celotno breme preživljanja otroka, pri čemer mati ne zmore zagotavljati več kot le eksistenčne potrebe otroka (pa še te s težavo), lahko pomenil verjetno nevarnost, da bo ogrožen psihofizični razvoj otroka. Tudi večletno življenje (da ne rečemo životarjenje) v relativnem pomanjkanju in odrekanju, na robu revščine, ko so otroci prikrajšani za marsikaj, kar je sicer na voljo njihovim vrstnikom, namreč pomeni ogroženost skladnega duševnega in telesnega razvoja otrok v smislu 157. in 161. člena DZ.12

13.

Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišče prve stopnje v prejšnji točki obrazložitve povzetih okoliščin ni ugotavljalo. Vse to je terjalo razveljavitev dela sklepa, ki se nanaša na začasno določitev preživnine, in vrnitev zadeve vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP), ki naj v luči gornjih pojasnil ponovno oceni vse okoliščine primera in nato odloči o predlogu za zavarovanje. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da je pritožbi mati predložila dokazilo, da je prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar še znatno slabša njeno sposobnost preživljanja mld. A. A. in kar bo tudi treba preveriti in upoštevati pri ponovnem odločanju.

14.

Odločitev o stroških temelji na šestem odstavku 163. člena ZPP.