Jedro

Upravno sodišče bo moralo najprej odpraviti pomanjkljivosti glede popolnosti in razumljivosti vloge ("subsidiarne tožbe"). Šele potem bo lahko odločilo glede tega, ali je za odločanje o tožbi pristojno oziroma o katerem delu zahtevka je morda pristojno, ali pa gre dejansko za pristojnost kakšnega drugega stvarno pristojnega sodišča. Ni pa mogoče že tako nepopolne in nerazumljive vloge odstopiti drugemu sodišču, ki bi morda lahko bilo stvarno pristojno.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je 2.7.2007 na Delovnem sodišču v Kopru vložil nadzorstveno pritožbo v zadevi S-366/89 v kateri navaja le, da pričakuje odgovor zakaj se zadeva ne obravnava.

Predsednica Delovnega sodišča v Kopru je s sklepom Su Np 1/2007 z dne 5.7.2007 nadzorstveno pritožbo zavrgla. Zadeva, v kateri je bila vložena, je bila pravnomočno končana že 23.5.2000 in v takih primerih nadzorstvena pritožba po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/2006 - ZVPSBNO) ni mogoča. Sklep ima pravni pouk, da pritožba na podlagi drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO ni dovoljena, možen pa je upravni spor.

Upravnemu sodišču je bila v mesecu septembru 2007 s strani Ministrstva za pravosodje predložena vloga tožnika z dne 3.8.2007, naslovljena na Upravno sodišče kot "subsidiarna tožba". Vloga je nerazumljiva, čeprav se na prvi pogled zdi, da želi tožnik doseči predvsem ponovno odločanje v že pravnomočno končanem delovnem sporu.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno upravno sodišče. Za odločitev je bistveno, kako obravnavati tožnikovo vlogo, kakršna pač je. Ne glede na vse obširne navedbe o tem, v zvezi s katerim (delovnim) sporom je vložena, je vloga predvsem nepopolna in nerazumljiva. Vloga ni podpisana (105. člen ZPP in 22. člen ZUS-1) in ne vsebuje jasnega in določnega tožbenega zahtevka oziroma izjave (105. člen ZPP in 30. člen ZUS-1), na podlagi katere bi bilo mogoče nedvomno ugotoviti, na kaj se "subsidiarna" tožba nanaša, oziroma zakaj se toži. Vloga ni vložena kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo v delovnem sporu (revizija ali predlog za obnovo postopka), čeprav tožnik zahteva tudi razveljavitev odločb delovnih sodišč. V tem delu bi za odločanje sicer bilo pristojno delovno sodišče. Vložena je lahko na podlagi pravnega pouka v sklepu o zavrženju nadzorstvene pritožbe, saj je vložena v okviru tam navedenega roka, torej kot tožba v upravnem sporu zoper odločitev predsednice (delovnega) sodišča o zavrženju nadzorstvene pritožbe. Po ZVPSBNO je predviden poseben postopek za odločanje za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in tudi poseben sistem pravnih sredstev, med katerimi ni predviden upravni spor. Vendar na odločitev v sporu o pristojnosti ne more vplivati dejstvo, da je v sklepu o zavrženju nadzorstvene pritožbe napačen pravni pouk, kolikor napotuje na upravni spor.

Tožba je naslovljena na Upravno sodišče in izrecno uveljavlja (točka 11) tudi presojo glede "nepotrebnega odlašanja z odločanjem" torej zaradi predolgega trajanja postopka pred delovnim sodiščem. Zahteva tudi "plačilo pravične odškodnine" in od upravnega sodišča pričakuje odločitev o kršenju človekovih pravic: ne (samo) v delovnem sporu, temveč tudi v zvezi z (ne)sprejemom v državljanstvo in "kratenjem človekovih pravic v Sloveniji izbrisanim prebivalcem".

Vrhovno sodišče v sporu o pristojnosti odloča na podlagi kompetenčnega dejanskega stanja. To pomeni predvsem na podlagi navedb v tožbi in predloženih listin. Če na podlagi takega dejanskega stanja ni mogoče jasno in nedvomno ugotoviti, kaj tožnik pravzaprav zahteva, ni mogoče odločiti, katero sodišče je stvarno pristojno. To še toliko bolj velja v primeru, ko iz nejasne oziroma nerazumljive vloge izhaja, da gre lahko za več različnih zahtevkov, za katere so lahko pristojna različna stvarno pristojna sodišča. Upravno sodišče bo moralo najprej odpraviti pomanjkljivosti glede popolnosti in razumljivosti vloge ("subsidiarne tožbe"). Šele potem bo lahko odločilo glede tega, ali je za odločanje o tožbi pristojno oziroma o katerem delu zahtevka je morda pristojno, ali pa gre dejansko za pristojnost kakšnega drugega stvarno pristojnega sodišča. Ni pa mogoče že tako nepopolne in nerazumljive vloge odstopiti drugemu sodišču, ki bi morda lahko bilo stvarno pristojno.

Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Upravno sodišče.