Jedro

Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe, da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tudi iz tega izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran enako kot velja za izrek sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogo vlagatelja z dne 28. 4. 2025 zavrglo.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje vlagatelj. Navaja, da je navedel svoj odškodninski zahtevek in ga utemeljil s priznanji oškodovanca in strokovno oceno nastanka škode. Sam ni pravnik in tako ne ve oblikovati tožbenega zahtevka po želji sodišča, kar pa ne pomeni, da ga lahko sodišče zavrže, saj je kot vsak državljan Republike Slovenije upravičen do pravičnega sojenja in pravične odločitve. Predlaga, da sodišče izda sklep, da se mu prizna odškodnina v višini 3.325,00 EUR, ki jo je povzročil A..

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov.

5.Sodišče druge stopnje ob opravljenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

6.Sodišče prve stopnje je vlagatelja, ki je dne 5. 5. 2025 podal vlogo, ki jo je naslovil kot tožbo z odškodninskim zahtevkom v višini 3.325,00 EUR, s sklepom z dne 21. 5. 2025 pozvalo, da vlogo dopolni tako, da navede EMŠO, davčno številko ali rojstni datum vlagatelja ter nasprotnega udeleženca ter postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev tako, da natančno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva ter navede dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Sodišče prve stopnje je predlagatelja v sklepu z dne 21. 5. 2025 opozorilo, da bo njegovo vlogo kot nepopolno tožbo zavrglo, v kolikor je ne bo ustrezno dopolnil.

7.Na podlagi takšnega poziva je predlagatelj vlogo dopolnil tako, da je podal podatke glede predlagatelja in nasprotnega udeleženca ter zapisal, da zahteva sodno varstvo pri obnovi obstoječega NN omrežja kjer je tožena stranka povzročila škodo, ki pa je ni sanirala. To je njegov zahtevek, ki ga je tožena stranka priznala, dokazi pa so priložene fotografije, zato predlaga, da sodišče izda sklep, da se mu prizna odškodnina v višini 3.325,00 EUR s pripadki do plačila.

8.V skladu s prvim odstavkom 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, ni dovolj, če tožnik zgolj opiše sporno pravno razmerje in sodišču prepusti, da samo najde ustrezno pravno posledico. Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe, da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tudi iz tega izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran enako kot velja za izrek sodbe.

9.Za odločitev v obravnavanem postopku je bistveno, da iz vloge vlagatelja z dne 5. 5. 2025, dopolnjene dne 17. 6. 2025, ne izhaja jasen, določen in izvršljiv tožbeni zahtevek in da vlagatelj svoje vloge, po pozivu sodišča prve stopnje v postavljenem 30 dnevnem roku, ni dopolnil v skladu s pozivom iz sklepa z dne 21. 5. 2025.

10.Slednje pomeni, da njegove vloge ni mogoče obravnavati kot tožbe, ki bi jo sodišče prve stopnje lahko poslalo nasprotni stranki v odgovor, zato je sodišče prve stopnje pravilno v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP vlogo vlagatelja zavrglo. Slednji pa lahko vedno vloži novo tožbo. Kot ga je že opozorilo sodišče prve stopnje, si lahko, v kolikor ocenjuje, da tožbe ne more prilagoditi zakonskim določbam, vzame pooblaščenca (283. člen ZPP). Ob izpolnjevanju pogojev lahko zaprosi tudi za ustrezno brezplačno pravno pomoč pri Službi za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

-------------------------------

1Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 123.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/4, 180, 180/1, 365

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.