Jedro

Čeprav tožnik s svojo družino v vlogah za dodelitev BPP ni navedel, da bi (poleg plače, lastništva hiše, v kateri živijo, ter osebnega vozila partnerke) imel še kakšno premoženje, organ tožnika ni seznanil s svojimi ugotovitvami v postopku in mu ni dal možnosti, da se do navedenega izreče, pač pa je štel navedene nepremičnine za premoženje tožnikove partnerke in s tem za premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, ki je posledično presegalo cenzus. S tem toženka storila aboslutno bistveno kršitev postopka, saj tožniku ni bil dana možnost, da bi se izjavil o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 901/2023 z dne 24. 5. 2023 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Toženka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika - prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zadevi pred Okrajnim sodiščem v Cerknici I Kr 42148/2018.

2.Iz obrazložitve izhaja, da prosilec skupaj z družino (dvema mld. otrokoma in partnerko B. B.) ne izpolnjuje subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj je že njegova partnerka lastnica nepremičnin v k.o. 0123 A., in sicer parc. št. 643/9 (stavbno zemljišče v vrednosti 1.460,00 EUR, na katerem stoji hiša številka 454 v vrednosti 68.700,00 EUR, ki nima naslova), *155 (stavbno zemljišče v vrednosti 580,00 EUR), 643/5 (gozdno in stavbno zemljišče v vrednosti 1.201,00 EUR) ter *142 (delno gozdno, delno stavbno zemljišče, na kateri stoji hiša št. 456 z naslovom ..., v vrednosti 29.900,00 EUR; v tej hiši imajo prosilec in njegova družina prijavljeno prebivališče in tam dejansko živijo, zato se ta nepremičnina v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS v zvezi s 5. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E) ne upošteva, saj ne presega vrednosti 120.000,00 EUR). Skupna vrednost navedenih nepremičnin prosilčeve partnerke znaša po podatkih GURS tako 71.941,00 EUR, kar presega višino premoženjskega cenzusa, ki znaša 22.336,32 EUR. Zato je organ zavrnil njegovo prošnjo, ne da bi ugotavljal siceršnje premoženje prosilca in njegove družine ter izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, saj posega v pravni položaj, procesne pravice ter nasploh v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika. Izpodbijana odločba tožniku krši z Ustavo RS zagotovljene pravico do obrambe (obdolženi kot obdolženec v postopku za katerega je zaprosil za BPP), pravico do sodnega varstva, pravico do pravnega sredstva ter načelo pravne in socialne države. Ravno tako je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabljeno materialno pravo, podane pa so tudi bistvene kršitve določb postopka. Tožnik navaja, da je popolnoma brez vsakršnih mesečnih prihodkov. Je duševni bolnik, ki se zdravi zaradi težav z duševnim zdravjem. Tožnika preživlja partnerka B. B., ki kot navadna delavka prejema cca. 1.000,00 EUR mesečne plače. Hkrati imata tožnik in partnerka dve mld. hčeri, ki ju morata preživljati oz. tako hčeri kot tožnika že več mesecev preživlja partnerka kot edina zaposlena. Dejansko stanje v predmetni zadevi je ugotovljeno nepravilno in nepopolno. Povsem nepravilni so odločilni razlogi izpodbijane odločbe v 8. točki obrazložitve, kjer se tožena stranka opredeljuje do nepremičnin v lasti tožnika oz. njegove partnerke. Toženka je namreč povsem nepravilno ugotovila dejansko stanje glede statusa nepremičnin, prav tako njihovo vrednost, ki ni realna in kompatibilna z dejanskim stanjem.

4.Tožnik poudarja, da držijo navedbe, da je tožnikova partnerka lastnica več nepremičnin, in sicer parc. št. 643/9, *155, 643/5 in *142, vse k.o. 0123 A. Izpodbijana odločba pa povsem napačno navaja, da prosilec in njegova družina živijo in imajo prebivališče na nepremičnini *142, kjer stoji hiša št. 456 z naslovom ... v vrednosti 29.900,00 EUR. Že sama nizka vrednost nepremičnine pove, da ta ne more predstavljati hiše, kjer bi tožnik z družino lahko živel. Pravilno dejansko stanje je namreč takšno, da nova, cca. 25 let stara stanovanjska hiša št. 454 stoji na parc. št. 643/9, v vrednosti 68.700,00 EUR in v tej hiši tožnik in njegova družina tudi živijo. Izpodbijana odločba je torej povsem napačna v bistvenih odločilnih razlogih, kjer izpodbijana odločba napačno zaključi, da tožnik z družino živi v hiši na parc. št. *142, v vrednosti 29.900,00 EUR. Tožnik z družino živi v hiši na parc. št. 643/9 in ta hiša ima vrednost 68.700,00 EUR. Na parceli *142 pa sploh ni nobene stavbe, temveč je v preteklosti stala stara hiša, ki je bila porušena in zakopana v zemljo ter je sedaj na tem mestu zelenica in okolica nove stanovanjske hiše. Ker stavbe oz. stare hiše na parceli *142 že vsaj 15 let v naravi ni več, je tudi nepravilna in nelogična sama ocena vrednosti nepremičnine v višini 29.900,00 EUR. Parcela *142 glede na dejansko stanje (glede na to da gre za zelenico in dvorišče z manjšim gumijastim bazenom za otroke) ni vredna več kot 2.000,00 EUR in nikakor ne več, saj tam v naravi ni več nobene stavbe. Dejansko pa na parcelah *155 in 643/5 stoji stavba, in sicer stara garaža, ki predstavlja del kompleksa hišne okolice, a je delno zaradi propadanja že bila porušena, preostanek pa bo porušen v kratkem, saj gre za star in nevaren objekt, kamor ni več varno parkirati niti osebnih vozil. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka.

5.Toženka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Odločitev v zadevi brez oprave glavne obravnave

6.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter v zvezi s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

7.Tožba je utemeljena.

8.Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da je med strankama sporen subjektivni pogoj prosilca in njegove družine za dodelitev redne BPP. Tožnik zatrjuje, da tožnik in njegova družina živijo v hiši št. 454 na parc. št. 643/9 (v vrednosti 68.700,00 EUR) in ne v hiši na parc. št. *142 - na parceli *142 sploh ni nobene stavbe, temveč je v preteklosti stala stara hiša, ki je bila porušena in zakopana v zemljo ter je sedaj na tem mestu zelenica in okolica nove stanovanjske hiše. Ker stavbe oz. stare hiše na parceli *142 že vsaj 15 let v naravi ni več, je tudi nepravilna in nelogična sama ocena vrednosti nepremičnine v višini 29.900,00 EUR. Parcela *142 glede na dejansko stanje (glede na to da gre za zelenico in dvorišče z manjšim gumijastim bazenom za otroke) ni vredna več kot 2.000,00 EUR. Vsega navedenega toženka ne prereka, zato sodišče navedenim dejstvom sledi kot resničnim, skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

9.Organ je v postopku po 14. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS ter 27. členom ZSVarPre ugotovil lastništvo nepremičnin tožnikove partnerke pri parc. št. 643/9, *155, 643/5 in *142, vse k.o. 0123 A. v višini 71.941,00 EUR (pri čemer v tej vrednosti skladno s 5. členom ZSVarPre-E ni upošteval vrednosti parcele *142, saj je štel, da tožnik z družino v hiši na tej parceli prebiva). Čeprav tožnik s svojo družino v vlogah za dodelitev BPP (vidnih iz upravnega spisa) ni navedel, da bi (poleg partneričine plače, njenega lastništva hiše, v kateri živijo, ter osebnega vozila partnerke) imel še kakšno premoženje, organ tožnika ni seznanil s svojimi ugotovitvami v postopku in mu ni dal možnosti, da se do navedenega izreče, pač pa je štel navedene nepremičnine za premoženje tožnikove partnerke in s tem za premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, ki je posledično presegalo cenzus 22.336,32 EUR.

10.Sodišče ugotavlja, da je s tem toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka po 3. točki prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj tožniku ni bila dana možnost, da bi se izjavil o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (v upravnem sporu pa navedenemu tožnik nasprotuje, kot razlogovano že v 8. točki te sodbe), s tem pa je posledično nepravilno ugotovila dejansko stanje in nepravilno na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabila materialno pravo. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

11.V ponovnem postopku bo organ najprej pozval tožnika, da se opredeli do ugotovljenega premoženja njegove družine, nato pa eventualno ob izpolnjevanju subjektivnega pogoja za dodelitev BPP tožnika (in njegove družine) še do izpolnjevanja njegovega objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

K II. točki izreka

12.Tožnik je v zadevi zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora toženka tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22% DDV znaša 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena izven glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenec, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Ki se glede na 1. točko prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteva kot premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca.

2Po 27. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

Zveza

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 14 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/1, 237/1-3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.