22. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Borisa Šuštarja iz Celja in Bojana Jevševarja iz Brežic na seji dne 22. februarja 2001

s k l e n i l o :

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena, 3. točke prvega odstavka 18. člena, četrtega odstavka 56. člena, prvega odstavka 72. člena, 82. člena, prvega in tretjega odstavka 101. člena, prvega odstavka 130. člena, 151. člena, 216. člena in drugega odstavka 217. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in 61/2000) se zavržeta.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik Boris Šuštar izpodbija več določb Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP) in sicer:

-9. člen, ker naj bi predpisoval ovaduštvo in delo policije prelagal na državljane,

-tretji odstavek 18. člena, ker naj bi bile "lisice" nelegalen in prekomeren način omejevanja lastnine in zato v nasprotju s 15. in s 33. členom Ustave,

-četrti odstavek 56. člena, ker naj bi predpisoval uporabo zasenčenih luči tudi v sončnem vremenu, to pa naj bi bilo strokovno neutemeljeno in škodljivo in zato v nasprotju s 15. členom Ustave,

-prvi odstavek 72. člena, ker naj bi bila obveznost privezovanja oseb na zadnjih sedežih z varnostnim pasom v nasprotju s 15. členom Ustave,

-82. člen, ker naj bi predpisoval kazensko odgovornost staršev za ravnanje svojih otrok, to pa naj bi bilo v nasprotju s 14., 22. in 15. členom Ustave,

-prvi in tretji odstavek 101. člena, ker naj bi pooblastilo Ministru za notranje zadeve preprečevalo izražanje javnih protestov, ki državi niso po volji, in naj bi bilo zato v nasprotju z 32. in 42. členom Ustave,

-prvi odstavek 130. člena, ker naj bi omogočal samovoljo policistov in naj bi bil zato v nasprotju s 15. členom Ustave,

-151. člen, ker naj bi določal, da mora motorist v štirih letih opravljati trikrat isti izpit in naj bi bil zaradi tega v nasprotju s 15. členom Ustave,

-26. člen, ker naj bi policija ne smela imeti vpogleda v kartoteke za nazaj; tak vpogled naj bi bil v skladu s pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave pridržan sodstvu,

-drugi odstavek 217. člena, ker naj bi policiji dovoljeval pregled vozila, opreme, naprav in tovora brez upravičenega razloga.

Poleg tega se ne strinja z določbami o preklicu vozniškega dovoljenja in z visokimi kaznimi, določenimi v ZVCP. Pobudnik izkazuje pravni interes s trditvijo, da je vsakodnevni udeleženec v cestnem prometu in da je v postopku, ki je naperjen proti človekovemu dostojanstvu.

Pobudnik Bojan Jevševar izpodbija določbo o obveznem privezovanju z varnostnim pasom (prvi odstavek 72. člena ZVCP).

Meni, da ima človek pravico, da sam skrbi za svojo varnost in da predpisi ne smejo posegati v njegovo zasebnost, če neko ravnanje zadeva izključno njega. Določba naj bi zaradi tega nedopustno posegala v človekovo zasebnost. V čem je njegov pravni interes za vložitev pobude, pobudnik ni utemeljil.

Državnemu zboru je bila dana možnost, da se izjavi o pobudi Borisa Šuštarja. Tega ni storil.

B.

V primerih, ko je pobudnik Boris Šuštar navedel člene ZVCP, ki jih izpodbija, pa so bili ti ob upoštevanju njegovih navedb opredeljeni preširoko ali napačno, je Ustavno sodišče samo opredelilo tiste člene ZVCP oziroma njihove dele, ki jih pobudnik dejansko izpodbija. Navedbe o previsokih kaznih so pavšalne, zato jih Ustavno sodišče ni presojalo. Pobudnik tudi ni navedel določb ZVCP, s katerimi se ne strinja zaradi tega, ker naj bi določale preklic vozniškega dovoljenja. V pojasnilo Ustavno sodišče navaja, da je o ustavnosti nekaterih določb ZVCP, ki določajo sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, že odločilo in ugotovilo, da te določbe niso v neskladju z Ustavo (odločba št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000, Uradni list RS, št. 39/2000 in OdlUS IX, 58).

Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev neustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.

Pobudnik Bojan Jevševar ni navedel, v čem je njegov pravni interes za izpodbijanje prvega odstavka 72. člena ZVCP.

Pobudnik Boris Šuštar utemeljuje pravni interes z navedbo, da je kot voznik vsak dan udeležen v cestnem prometu. Določbe 9. člena, prvega odstavka 72. člena v izpodbijanem delu, 82. člena, prvega in tretjega odstavka 101. člena in 151. člena ZVCP sploh ne urejajo pravnega položaja pobudnika kot voznika. Pobudnikov pravni interes za izpodbijanje teh določb že zaradi tega ni podan.

Zgolj s trditvijo, da je kot voznik vsak dan udeležen v cestnem prometu, pa pobudnik tudi ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti:

-3. točke prvega odstavka 18. člena, ki daje lokalnim skupnostim pooblastilo za postavitev naprave, s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo,

-1. točke prvega odstavka 130. člena ZVCP, ki daje policistu pooblastilo, da začasno odvzame vozniško dovoljenje in prepove nadaljevanje vožnje osebi, katere sposobnost za vožnjo je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana,

-prvega odstavka 216. člena, po katerem imajo organi za notranje zadeve v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih kaznih in ukrepih,

-drugega odstavka 217. člena ZVCP, po katerem mora voznik na zahtevo policista omogočiti pregled vozila, opreme, naprav in tovora.

Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da z obstojem možnosti, da bi se izpodbijana določba kdaj v bodočnosti uporabila tudi za pobudnika, pravni interes ni izkazan (glej npr. sklep št. U-I- 323/96 z dne 7. 11. 1996, OdlUS V, 150). Pobudnik ne zatrjuje, da bi bile navedene določbe že uporabljene v njegovem primeru.

Morebitna razveljavitev ali ugotovitev neskladnosti izpodbijanih določb torej ne bi spremenila njegovega pravnega položaja.

Pobudnik prav tako ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje četrtega odstavka 56. člena ZVCP, ki določa obveznost voznikov, da vozijo podnevi s prižganimi zasenčenimi lučmi. Ustavno sodišče je že odločilo, da oseba izkazuje pravni interes le za izpodbijanje tistih določb o kaznivih dejanjih, glede katerih teče zoper njega kazenski postopek (glej sklepe št. U-I-8/94 z dne 30. 6. 1994 OdlUS III, 78, št. U-I-30/94 z dne 14. 5. 1996 OdlUS V, 81 in št. U-I-139/96 z dne 23. 3. 2000 OdlUS IX, 76). Izpodbijana določba ZVCP, ki predpisuje pravilo ravnanja, njegovo kršitev pa sankcionira s kaznijo za prekršek, je podobna, pobudnik pa ni izkazal, da bi bil zaradi domnevne kršitve izpodbijane določbe zoper njega uveden postopek o prekršku.

Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče obe pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno razen v delu, ki se nanaša na četrti odstavek 56. člena ZVCP, v katerem je bil sklep sprejet s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Wedam- Lukić, ki je dala odklonilno ločeno mnenje.

Franc Testen

Delno odklonilno ločeno mnenje sodnice dr. Wedam-Lukić

Proti izreku o zavrženju pobude sem glasovala v delu, ki se nanaša na četrti odstavek 56. člena ZVCP, ki določa obveznost voznikov, da vozijo podnevi s prižganimi zasenčenimi lučmi.

Strinjam se z načelnim stališčem Ustavnega sodišča, da je mogoče pobudniku priznati pravni interes samo za izpodbijanje tistih določb o kaznivih dejanjih, glede katerih teče zoper njega kazenski postopek, vendar bi bilo treba po mojem mnenju razlikovati med primeri, ko zakon prepoveduje neko dejanje, in primeri, ko posamezniku zapoveduje določeno ravnanje. V primerih, ko zakonodajalec določi kot kaznivo neko aktivno ravnanje storilca, bo prišel ta v stik s pravno normo dejansko šele takrat, ko jo bo prekršil, zato prej tudi nima pravnega interesa za njeno izpodbijanje. Drugače je, kadar pravna norma posamezniku zapoveduje določeno ravnanje, saj ga v tem primeru sili, da ravna na določen način, čeprav je to v nasprotju z njegovo voljo. V tem primeru je "v stiku s pravno normo" ves čas, ko se ukvarja z dejavnostjo, za katero je zapovedan določen način ravnanja. Stališče, da pobudnik tudi v tem primeru nima pravnega interesa za vložitev pobude, dokler proti njemu ne teče kazenski postopek, pa ima v tem primeru za posledico, da mora tisti, ki meni, da zapoved določenega ravnanja posega v njegove ustavne pravice, zapoved najprej prekršiti. S tem se ne morem strinjati, zato menim, da bi moralo Ustavno sodišče v takih primerih priznavati pravni interes za vložitev pobude, še preden je proti pobudniku uveden kazenski ali drug kaznovalni postopek.

Dr. Dragica Wedam-Lukić