Jedro

Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine, ki je podlaga za izračun nujnega deleža, pravilno upoštevalo premoženje, ki se nahaja v Republiki Hrvaški. Zapustnikovo premoženje je treba za potrebe ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine obravnavati celostno v enem postopku, saj je le tako mogoče pravilno ugotoviti višino dejanskega prikrajšanja nujnih dedičev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedič F. N. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj spada v zapuščino (točka I. izreka), da je dedinja premoženja iz točke I izreka na podlagi oporoke zapustničina hči M.R., ki mora zapustničinemu sinu F.N. in zapustničini vnukinji N.P. vsakemu kot volilo plačati 5.000,00 EUR, in ugotovilo, da sta nujna dediča zapustničin sin F.N. in zapustničina vnukinja N.P., ki jima pripada vsakemu 1/6 obračunske vrednosti zapuščine (točka II izreka). Ugotovilo je, da znaša obračunska vrednost zapuščine 105.637,30 EUR (točka III izreka) in da znaša vrednost nujnega deleža vsakega izmed nujnih dedičev 17.606,23 EUR (točka IV izreka). Izračunalo je, da je nujni delež dediča F.N. prikrajšan za 6.020,80 EUR, saj je delno pokrit z volilom v znesku 5.000,00 EUR in deležem pri zakonitem dedovanju premoženja v Republiki Hrvaški v vrednosti 6.585,43 EUR, zato mu iz zapuščine pripada še 740/10000 zapuščine (točka V.a izreka). Nadalje je povzelo dedni dogovor med zapustničino hčerko in zapustničino vnukinjo (točka V.b izreka) in ugotovilo, da oporočna dedinja M.R. prejme 9260/10000 zapuščine (točka V.c izreka). Zapustničinemu sinu F.N. je naložilo, da zapustničini vnukinji N.P. povrne 1/6 stroškov cenitve zapuščine v višini 134,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, ocenilo vrednost zapuščine (za potrebe odmere takse) in odmerilo sodno takso ter jo razdelilo med dediče (točka VI. izreka).

2. Zoper navedeni sklep o dedovanju se pritožuje zapustničin sin F.N. (v nadaljevanju pritožnik). Navaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati premoženja na Hrvaškem pri izračunu čiste vrednosti zapuščine in nujnega deleža. Za to premoženje je zapustnica v oporoki izrecno navedla, da ga dedujejo dediči po enakih delih. Zapuščinski postopek na Hrvaškem še ni bilo izveden in ni znano, ali vsi dediči izpolnjujejo pogoje za dedovanje, ali se bodo vsi priglasili k dedovanju itd.. Sodišče v njegov dedni delež tudi ne bi smelo všteti volila. Odločitev o obračunski vrednosti zapuščine, višini nujnega deleža in višini prikrajšanja, ter o stroških cenitve je tako napačna. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Zapustničina hči M.R. (v nadaljevanju oporočna dedinja) se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa. Zapustničina vnukinja N.P. na pritožbo ni odgovorila

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku so določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v skladu z 28. členom ZD ugotavljalo vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Popisalo in ocenilo je vso premoženje, ki ga je imela zapustnica ob smrti (drugi odstavek 28. člena ZD). Od tako ugotovljene vrednosti premoženja je odštelo stroške za cenitev zapuščine (tretji odstavek 28. člena ZD) in nato temu znesku dodalo vrednost daril, ki jih je prejela oporočna dedinja (četrti odstavek 28. člena ZD). Glede na ugotovljeno obračunsko vrednost zapuščine v višini 105.637,30 EUR, pritožnikov nujni delež znaša 17.606,23 EUR. Pri izračunu pritožnikovega prikrajšanja je sodišče prve stopnje upoštevalo, da mu je zapustnica z oporoko namenila volilo v znesku 5.000,00 EUR in da je določila, da deduje tretjino njenega nepremičnega premoženja v Republiki Hrvaški v vrednosti 6.585,43 EUR, tako da je njegov nujni delež prikrajšan za 6.020,80 EUR, kar znaša 740/10000 vseh oporočnih razpolaganj, ki se morajo zmanjšati v tem deležu. 7. Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine, ki je podlaga za izračun nujnega deleža, pravilno upoštevalo premoženje, ki se nahaja v R. H.. Popisati in oceniti je namreč treba vso premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, ne glede na to, kje se to premoženje nahaja in katero sodišče je pristojno za odločanje v zapuščinskem postopku glede na lego premoženja. Zapustnikovo premoženje je treba za potrebe ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine obravnavati celostno v enem postopku, saj je le tako mogoče pravilno ugotoviti višino dejanskega prikrajšanja nujnih dedičev. Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril je prav tako treba upoštevati vsa darila in oporočna razpolaganja, ki jih je prejel nujni dedič (34. člen ZD). Sodišče prve stopnje je zato pri ugotovitvi tožnikovega prikrajšanja pravilno upoštevalo, da je pritožnik dedoval eno tretjino premoženja, ki ga je imela zapustnica na Hrvaškem in ki ga je z oporoko zapustila pritožniku. Pritožbene navedbe, da dedovanje na Hrvaškem še ni izvedeno in da se še ne ve, kdo bo dedoval premoženje v R. H., na odločitev ne morejo vplivati. Pritožnik niti ni zatrjeval nobenih konkretnih razlogov, zakaj v R. H. ne bi mogel dedovati premoženja, ki mu ga je z oporoko namenila zapustnica.

8. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo, da je oporočna dedinja dolžna v skladu z oporoko pritožniku plačati 5.000,00 EUR kot volilo. ZD izrecno določa, da se volilo, voljeno zakonitemu dediču, vračuna v njegov dedni delež, razen če iz oporoke izhaja, da je bila oporočiteljeva volja, da dobi dedič volilo zraven svojega deleža (47. člen ZD). Tudi nujni dedič je zakoniti dedič, zato tudi zanj velja, da mu je treba volilo vračunati v dedni delež, pri čemer se nujnemu dediču vračunanje opravi, čeprav zapustnik izrecno odredi, naj se mu volilo ne vračuna v njegov dedni delež (tretji odstavek 34. člena ZD). V konkretnem primeru je zato nujnemu dediču (pritožniku) bilo potrebno volilo vračunati, sicer pa oporoka ne vsebuje določil o vračunanju volila.

9. Sodišče je pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine upoštevalo, da je oporočna dedinja že v času življenja zapustnice prejela darilo v znesku 25.098,00 EUR. Pritožbenih navedb, da je oporočna dedinja v času življenja od zapustnice prejela še več denarnih sredstev, ki so se nahajala na različnih računih zapustnice, ni mogoče upoštevati. Pritožnik je namreč v postopku na prvi stopnji izrecno zatrjeval, da je oporočna dedinja prejela darilo v znesku 25.098,00 EUR in zahteval, da se ta znesek upošteva kot darilo pri deležu oporočne dedinje (vloga z dne 29. 6. 2015). Ker dejstva glede darila v znesku 25.098,00 EUR med dediči niso bila sporna, je sodišče prve stopnje navedeno darilo upoštevalo pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine. Da bi naj oporočna dedinja prejela še druga darila, pritožnik v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval. Prav tako pritožnik v pritožbi ni navedel, zakaj dejstev o drugih darilih ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji in ni pojasnil, zakaj hranilne knjige št. 343-10863/40 ni mogel pridobiti in predložiti že v postopku na prvi stopnji. Iz pritožbenih navedb je tudi razvidno, da je bil z nekaterimi zatrjevanimi darili seznanjen že v času življenja zapustnice (da mu je zapustnica pokazala hranilno knjigo z denarnimi sredstvi v višini 32.000,00 EUR). Glede na subsidiarno uporabo določb ZPP v zapuščinskem postopku pritožbenih navedb o darilih oporočni dedinji ni mogoče upoštevati, saj so prepozne (337. člen ZPP). Pri tem je še dodati, da se zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril opravi le na zahtevo dediča (40. člen ZD), zato glede daril ne more veljati raziskovalna dolžnost sodišča v enaki meri kot to velja za ugotovitev dedičev in obsega zapuščine oziroma premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Sodišče prve stopnje glede na nesporna dejstva med dediči glede višine prejetih daril oporočne dedinje zato dejstev o drugih darilih tudi ni bilo dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti.

10. Glede na povedano in ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno v pritožbenem postopku paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (174. člen ZD).