Jedro

Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi razveljavilo in izvršbo ustavilo. Upniku je naložilo plačilo stroškov.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo upnik iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb ZPP. Zemljišče parc. št. 164/1 k.o. K... je postalo stavbno zemljišče, na katerem je možno zidati z opredelitvijo v družbenem planu takratne Občine Kranj. S tako plansko opredelitvijo je izpolnjen pogoj iz dednega dogovora. V času vložitve izvršilnega predloga je bilo predmetno zemljišče že stavbno po Zakonu o stavbnih zemljiščih. Sprememba namembnosti zemljišča ne more vplivati več na samo terjatev. Terjatev upnika je tako zapadla, ko se izpolni pogoj iz dednega dogovora. Sodišče zmotno ugotavlja, da je bilo ob vložitvi predloga zemljišče namenjeno kmetijski rabi, saj je to nastalo šele z vlogo dolžnika po spremembi namembnosti tekom izvršilnega postopka.

Glede na to sta upnika upravičena do izpolnitve v celoti, zato mora dolžnik izročiti 80 m2 zemljišča v delu, kjer je zazidljivo, v preostanku pa zemljišče za namembnosti kot je sedaj. Iz lokacijske informacije ne izhaja, da je samo 300 m2 stavbnega zemljišča zazidljivega. Lokacijska informacija ne določa, da je del parcele na območju kmetijskih zemljišč. V M0 Kranj je v Uradnem listu RS, št. 72/2004 objavljen novi odlok Pup in s tem je prenehala veljati lokacijska informacija, na katero opira sodišče svojo odločitev.

Na vročeno pritožbo dolžnika nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma je potrebno poudariti, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in v mejah izvršilnega naslova. V konkretnem primeru je upnik predložil kot izvršilni naslov sklep o dedovanju (priloga A1), v katerega je pod točko II povzet dedni dogovor, ki med drugim v zvezi s sporno parcelo nalaga dolžniku, da vsakemu izmed upnikov izroči eno zazidljivo parcelo s približno površino 800 m2, in sicer od parcele 164/1, v primeru in kadar bo ta parcela zazidljiva (točka 3 dednega dogovora). V predlogu za izvršbo je upnik predlagal, da sodišče na podlagi tega izvršilnega naslova naloži dolžniku, da odmeri dve parceli v izmeri cca 800 m2 od parcele 164/1 k.o. Kokrica in da po pravnomočnosti vloži zahtevo za odmero pri GU Kranj, in po pravnomočnosti geodetske odločbe o odmeri obeh parcel izstavi primerno listino za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ter plača stroške izvršilnega postopka, vse pod grožnjo denarne kazni v višini 40.000,00 SIT. V tem obsegu je sodišče prve stopnje tudi izdalo sklep o izvršbi, proti kateremu ugovarja dolžnik. Dolžnik se brani v ugovoru, da teh parcel ne more izročiti.

Pritožbeno sodišče je preizkušalo sklep o izvršbi in ga primerjalo s predloženim izvršilnim naslovom in ugotovilo, da to, kar zahteva upnik in kar je sodišče dovolilo s sklepom o izvršbi, ni isto kot je v izvršilnem naslovu.

Kaj pomeni "izročitev dveh parcel", v zakonu o izvršilnem postopku ureja določba 221. člena ZIZ. V stvarnopravnem pomenu pa je izročitev vpis v zemljiško knjigo, kar mora biti v izvršilnem naslovu navedeno.

To pomeni, da bi za izvršbo na izročitev nepremičnine upnik moral v ustreznem postopku doseči, da obstajata dve samostojni nepremičnini (pojem nepremičnine opredeljuje 18. člen Stvarnopravnega zakonika) in šele nato lahko zahteva izročitev nepremičnine po sklenjenem dednem dogovoru. Povedano drugače: v izvršilnem naslovu ni tega, kar upnik z izvršbo zahteva, zato je sama odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in izvršbo ustavilo (pravilno bi moralo zavrniti predlog za izvršbo).

Gre za presojo materialnega prava po uradni dolžnosti, zato je bilo treba sicer odločbo sodišča prve stopnje potrditi, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov.

Med postopkom namreč sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, ki jih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožba pa teh kršitev podrobneje ne obrazloži. Glede na podano materialnopravno izhodišče se izkaže, da ne morejo biti pravno relevantne navedbe iz pritožbe o tem, da je sedaj sprejet nov odlok PUP Kranj in da je s tem prenehala veljati ureditev stavbnih zemljišč po lokacijski dokumentaciji, katero je pribavilo sodišče prve stopnje. Glede na navedbe pritožbe o tem, da mora tožena stranka izročiti del parcele št. 164/1 ne glede na namembnost, pa je treba opozoriti na vsebino izvršilnega naslova, na katero je sodišče vezano.