Jedro

Sodišče mora pri odločitvi o pripoznanju tožbenega zahtevka presoditi ali ima pripoznava podlago v materialno pravnem odnosu med tožečo in toženo stranko.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v točki I. in točki II. razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, glede točke III. izreka pa se pritožbi ugodi tako, da se na koncu izreka doda besedilo “kar velja za drugo in četrtotoženo stranko”.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z delno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da se ugotovi, da nepremičnina parc. št. … k.o. … (ID znak…) spada v skupno premoženje tožnice B. E. in tožencaJ. B.. Določilo je solastniški delež tožnice B. E. na tej nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnina do celote toženca J. B., v višini 1/2 celote. Nato je še ugotovilo, da je izvršba z rubežem in prodajo nepremičnine parc. št. … k.o. …, ki se vodi v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Celju pod opr. št. In 429/2011, In 568/2010 in In 687/2010 nedopustna do 1/2 celote te nepremičnine. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je tožeča stranka vložila tožbo na ugotovitev, da predmetna nepremičnina spada v skupno premoženje tožnice in trinajstega toženca J. B. in da se določi njen solastniški delež na tej nepremičnini v višini do 1/2 ter da se je ugotovilo, da se izvršbe ostalih toženih strank, med drugim tudi drugo in četrtotoženke Z. d.d., ki se vodi s prodajo te nepremičnine je nedopustna do 1/2 nepremičnine, ker sta drugo in četrtotoženi stranki s pripravljalno vlogo z dne 4. 6. 2015 v celoti pripoznali tožbeni zahtevek. Zato je sodišče prve stopnje v skladu s 316. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Takšna sodba se izda, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. Take sodbe ne sme izdati sodišče le v primeru, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Sodišče je nato ugotovilo, da v predmetni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi smele razpolagati, in so tako izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave in jo je tako sodišče izdalo glede nedopustnosti izvršbe samo glede izvršilnega postopka v zadevi In 429/2011, In 568/2010 in In 687/2010, kjer kot upnik nastopa drugo in četrtotožena stranka, ki je tožbeni zahtevek pripoznala. Glede pripoznave zahtevka, vsebovanega v točki I. in II. izreka sodbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta zahtevek predstavlja predhodni vmesni ugotovitveni zahtevek za odločitev o zahtevku na nedopustnosti izvršbe.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje sedmotožena stranka po svojem pooblaščencu. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga iz drugega odstavka 338. člena ZPP. V pritožbi navaja, da izdana delna sodba posega v njej pravni položaj v tem postopku in ima zato interes, da se izpodbijana sodba odpravi, sodišče pa o tožbenem zahtevku odloči na enak način za vse tožene stranke, saj je zahtevek tak, da po mnenju sedmotožene stranke o njem ni mogoče odločiti le na pripoznavi določenih strank, ampak se mora sodišče do pripoznave kritično opredeliti. Po mnenju te stranke sodišče ne sme upoštevati pripoznave, če pripoznava ni dana na področju dispozitivnih toženčevih pravic, če bo le-to v nasprotju s prisilnimi predpisi ali pravili morale. Pripoznava, ki so jo v postopku podale drugo in četrtotožena stranka je dana zato, da se drugo in četrtotožena stranka izogneta stroškom postopka in je dana ob neizkazani izvenzakonski skupnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo o zahtevku tožeče stranke odločiti na en način za vse tožene stranke, ker se v zemljiško knjigo vpis lahko vrši le na enak način, zato sodišče ne more v razmerju do posameznih toženih strank različno odločiti ali obstoji izvenzakonska skupnost in različno odločiti o tem, ali obstaja delež na nepremičnini. Z izdajo delne sodbe je sodišče ostalim toženim strankam onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, ko je že na podlagi pripoznave drugo in četrtotožene stranke dejansko odločilo o zahtevku - priznalo v posledici ugotovljeno izvenzakonsko skupnost in solastninsko pravico tožnice na 1/2 spornih nepremičnin, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnica nikoli ni poskrbela za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ravnala je neskrbno, zaradi česar pa sedmotožena stranka, ki je tožencu odobrila kredit in v zavarovanje svoje terjatve pridobila hipoteko na celotni nepremičnini, ne more trpeti škodljivih posledic. Mnenja je, da pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave ne obstojijo. Pravdne stranke so enotni in nujni sosporniki, drugačna ocena sodišča je neutemeljena. Pripoznava, ki jo dajeta drugo in četrtotožene stranke nedvomno posegata v pravice drugih toženih strank in je kot taka nedopustna. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 14. točke 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim strankam in dvanajstotožena stranka je podala odgovor na pritožbo. V odgovoru pa navaja, da tej stranki ni bila vročena sodba, ki se sedaj izpodbija, ni ji bila vročena sodba opr. št. P 110/2015 z dne 22. 2. 2016. Ta tožena stranka pa se strinja s pritožbo sedmotožene stranke in je mnenja, da je v predmetni zadevi možno zoper vse tožene stranke izdati le enako sodbo, vsaj kar se tiče I. in II. točke tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ali nepremičnina spada v skupno premoženje tožeče stranke in trinajstotožene stranke ter o višini deleža tožene stranke na tej nepremičnini. Ker so vse ostale tožene stranke prerekale tožbenemu zahtevku, bi moralo sodišče opraviti glavno obravnavo in na njej odločiti o postavljenem zahtevku tožeče stranke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Neutemeljene so sicer pritožbene navedbe in odgovorne navedbe toženih strank, da bi moralo sodišče prve stopnje vse tožene stranke obravnavati kot enotne in nujne sospornike. VSRS je v odločbi: Sklep II Ips 380/2008 z dne 24. 9. 2009 že zavzelo stališče, da v primeru uveljavljanja zahtevka iz 64. in 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ne gre za enotno sosporništvo. Ker je materialno pravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen, je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna, upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.(1)

6. Sodbo na podlagi pripoznave lahko stranke izpodbijajo le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.(2) Tožeča stranka smiselno navaja te dovoljene pritožbene razloge.

7. Pritožba je utemeljena glede točke I. in II. izreka sodbe sodišča prve stopnje. Pripoznava je enostransko procesno dejanje, s katerim se tožena stranka strinja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, razen če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranka ne more razpolagati.(3) V nasprotju z moralnimi pravili so zato nedovoljena razpolaganja strank, s katerimi skušajo v pravdnem postopku doseči učinek, ki ga ne morejo doseči po materialnem pravu.(4) V tej zadevi pripoznava tožbenega zahtevka, da je tožnica solastnica nepremičnine, pridobljene z delom med zakonsko zvezo in o pripoznavi solastniškega deleža, lahko pomeni primer nedovoljenega poskusa izigravanja položaja ostalih toženčevih upnikov. Za nedovoljena razpolaganja gre v primeru, če bi upoštevanje razpolaganja strank pripeljalo do učinka, ki po materialnem pravu ne bi bil mogoč.(5) Sodišče prve stopnje tako ni obrazložilo svoje odločitve glede točke I. in II. odločitve, torej ali gre za takšno razpolaganje strank (konkretno pripoznava), ki je po materialnem pravu mogoča - utemeljena ali pa ni mogoča. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, v kakšnem materialno pravnem položaju je ta tožena stranka, ki je tožbeni zahtevek pripoznala v razmerju do tožeče stranke, ki zahteva, da se ugotovi, da nepremičnina spada v skupno premoženje tožnice B. E. in toženca J. B.. Prav tako sodišče prve stopnje ni presojalo v kakšnem materialnem pravnem razmerju so si te stranke glede točke II. izreka, po katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da ima lastniški delež tožnica B. E. na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnina do celote J. B. in ga je določilo v višini 1/2 celote. V tem delu je tako podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pogojev za izdajo sodbe na podlagi pripoznave po 316. členu ZPP, ter glede nedovoljenega razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena ZPP). V novem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do materialnopravnega upravičenja drugo in četrtotožene stranke, da pripozna takšen tožbeni zahtevek.

8. Delno utemeljena je pritožba tožene stranke tudi glede točke III. izreka. Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (izločitvena tožba), je sredstvo, ki ga ima na razpolago oseba, ki vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ter tretji odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Temelj za uveljavljanje tovrstne tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Lastninska pravica na nepremičninah se praviloma dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi, v primeru originarne pridobitve lastninske pravice pa z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev. Vpis v zemljiško knjigo je pri tako pridobljeni lastninski pravici le deklaratornega pomena.(6) Tako se v konkretnem primeru glede točke III. izreka izkaže, da pa je drugo in četrtotožena stranka imela materialno pravno upravičenje, da pripozna takšen tožbeni zahtevek, kot je oblikovan v točki III. izreka sodbe sodišča prve stopnje. V tem delu je pritožba utemeljena le toliko, da je zaradi jasnosti in izvršljivosti izreka potrebno dodati k izreku sodbe sodišča prve stopnje glede točke III. izreka še dodatek, na ugotovitev, da je izvršba z rubežem in prodajo nepremičnin, ki se vodi v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Celju opr. št. In 429/2011, In 568/2010 in In 687/2010, nedopustna do 1/2 celote te nepremičnine, kar pa učinkuje le za drugo in četrtotoženo stranko. Odločitev v tej zvezi je sodišče druge stopnje sprejelo na podlagi 5. točke drugega odstavka 358. člena ZPP.

9. Sodišče druge stopnje je presojalo tudi odgovor na pritožbo, ki ga je podala dvanajsta tožena stranka. V njej navaja, da ni sprejela sodbe sodišča prve stopnje, ki je predmet pritožbenega obravnavanja. Na list. št. 68 spisa, kjer se nahaja original sodbe pa je pripeta vročilnica, iz katere izhaja, da je tej stranki delna sodba na podlagi pripoznave z dne 22. 2. 2016 bila vročena 25. 2. 2016, kar je potrjeno z lastnoročnim podpisom prejemnika, tožene stranke Banka … .

10. Izrek o pritožbenih stroških je utemeljen na podlagi določbe člena 165 ZPP.

Op. št. (1): Takšno stališče je zavzeto tudi v sodbi VSL II Cp 275/2014 z dne 7. 5. 2014. Op. št. (2): Tako sodba VSL II Cp 269/2011 z dne 11. 5. 2011. Op. št. (3): Tako VSL sodba I Cp 1676/2015 z dne 8. 7. 2015. Op. št. (4): Tako sodba VS RS II Ips 831/2005 z dne 31. 1. 2008. Op. št. (5): Tako sodba VS RS III Ips 21/2014 z dne 18. 2. 2015. Op. št. (6): Tako tudi sodba VS RS II Ips 1015/2007.