Jedro

Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu, ki ne pušča nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne terja dodatnega vsebinskega odločanja, je odločilnega pomena.

Izrek

I. Pritožbi upnika zoper sklep z dne 13. 4. 2015 se ugodi in se sklep v izpodbijani III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 12. 6. 2015 se zavrne.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 13. 4. 2015 je sodišče prve stopnje na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa najemne pogodbe št. SV - 402/11 z dne 2. 6. 2011 na predlog upnika zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice v višini 80.202,00 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 26.734,00 EUR od 6. 1. 2015 dalje do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 26.734,00 EUR od 6. 2. 2015 dalje do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 26.734,00 EUR od 6. 3. 2015 dalje do plačila in stroškov izvršilnega postopka (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora upniku v 8 dneh povrniti 169,24 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (II. točka izreka). V presežku je upnik predlog za izvršbo zavrnilo (III. točka izreka).

Z izpodbijanim sklepom z dne 12. 6. 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

2. Upnik v pritožbi po svojem pooblaščencu izpodbija III. točko izreka sklepa z dne 13. 4. 2015. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za izvršbo v celoti ugodi, oziroma podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Zoper sklep z dne 12. 6. 2015 pa vlaga dolžnik po svoji pooblaščenki pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ter posledične zmotne uporabe materialnega prava in strojenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba upnika je utemeljena, pritožba dolžnika pa ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

Glede pritožbe upnika zoper sklep z dne 13. 4. 2015

5. V obravnavanem primeru je upnik zoper dolžnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa št. SV - 402/11 z dne 2. 6. 2011 predlagal izvršbo za izterjavo neplačanih najemnin za mesece januar, februar in marec 2015 v znesku 31.228,16 EUR mesečno, ter znesek poračuna za inflacijo za leto 2014 v znesku 6.411,35 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila. Z izpodbijanim sklepom z dne 13. 4. 2015 je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za izterjavo neplačanih najemnin v višini, kot je razvidna iz prvega odstavka 4. člena najemne pogodbe (26.734,00 EUR mesečno) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska najemnine dalje do plačila. V presežku, to je za razliko do izterjevanih najemnin v višini 31.228,16 EUR mesečno ter za poračun inflacije za leto 2014 pa je upnikov predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da upnik ni predložil dokazil o stopnjah inflacije, ki pa so bistvena za določitev dolžnikove obveznosti v višjem znesku od dovoljenega. Zavzelo je stališče, da je za določno opredelitev dolžnikove obveznosti ne zadošča, da upnik poda zgolj trditve o stopnji inflacije, temveč mora tudi izkazati njeno višino s predložitvijo dokazov, ter zaključilo, da ker dolžnikova obveznost iz notarskega zapisa v tem delu ni določno opredeljena in tudi ni določljiva, notarski zapis v tem delu ne predstavlja izvršilnega naslova za upnikovo terjatev.

6. Višje sodišče uvodoma pritrjuje sodišču prve stopnje, da je upniku procesno varstvo v izvršilnem postopku lahko zagotovljeno le v primeru, ko ima njegov predlog za izvršbo podlago v izvršilnem naslovu. Izvršilni postopek je namreč namenjen le realizaciji upnikove terjatve, zato je primerna opredelitev opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu, ki ne pušča nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne terja dodatnega vsebinskega odločanja (načelo formalne legalitete – 17. člen ZIZ) odločilnega pomena. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ).

7. Upnik pa v pritožbi utemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru v delu, ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku, upnikova terjatev nima podlage v notarskem zapisu, ker v predlogu za izvršbo niso podani zadostni podatki, da bi jo bilo mogoče določiti. V notarskem zapisu SV-402/11, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, je med drugim določeno, da višina najemnine temelji na mesečnem indeksu inflacije (ali njegovem nasledniku), objavljene po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, šteto od dneva ponudbe, ter da v kolikor pride do morebitnih povišanj indeks, najemodajalec (upnik v tem izvršilnem postopku) lahko v skladu z objavljenimi podatki upošteva objavljeno spremembo, pri čemer obračun spremembe lahko opravi 1 x (enkrat) letno (načeloma v mesecu januarju), ko se opravi poračun, nov izračun, revaloriziran z indeksom inflacije, pa je osnova za najemnino za tekoče koledarsko leto (osmi odstavek 4. člena najemne pogodbe). Upnik je v predlogu za izvršbo (oziroma njegovi dopolnitvi z dne 25. 3. 2015) zatrjeval, da je pri izračunu višine najemnine upošteval mesečno valorizacijo v skladu z objavami Statističnega urada RS, opredelil inflacijo na letni ravni za vsako posamezno leto, ter pojasnil, da prilaga obračune indeksa inflacije, iz katerih je tudi jasno razviden indeks inflacije za vsak posamezen mesec. Obračun, na katerega se je skliceval, je tudi priložil predlogu za izvršbo (priloga A3 spisa), iz njega pa jasno izhajajo indeks, skupni seštevek (indeksa), znesek obračuna najemnine in znesek izstavljenega računa za posamezen mesec, ter razlika za poračun najema. Po oceni višjega sodišča upniku zato ni mogoče očitati, da s svojimi trditvami v predlogu za izvršbo in predloženimi podatki trditvenemu bremenu, ki se od njega v tej fazi postopka zahteva, ni zadostil, saj je taka opredelitev dolžnikove obveznosti oziroma upnikove terjatve dovolj določna, da je mogoča njena realizacija v izvršilnem postopku. Presoja utemeljenosti dolžnikove obveznosti pa je dopustna šele ob morebitnem dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi in zato pridržana za ugovorni postopek.

8. Višje sodišče prav tako soglaša s pritožbenim očitkom, da notarski zapis SV-402/11 predstavlja ustrezno podlago za izterjavo poračuna najemnine za leto 2014. Že iz vsebine pojma „poračun“ izhaja, da ta pomeni poravnavo dela plačila oziroma dajatve po končanem obračunu,(1) iz notarskega zapisa pa obenem izhaja, da slednji predstavlja izvršilni naslov za vse obveznosti, ki jih po pogodbi prevzemata pogodbeni stranki (šesti odstavek na strani 2 notarskega zapisa). Med te po presoji višjega sodišča zato sodi tudi poračun najemnin, opredeljen v 4. členu najemne pogodbe.

9. Višje sodišče je glede na navedeno utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in sklep z dne 13. 4. 2015 v izpodbijani III. točki izreka razveljavilo, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v tem delu o upnikovem predlogu ponovno odločiti, pri tem pa upoštevati, da za dovolitev predlagane izvršbe ni ovire, ki bi nasprotovala določbi prvega odstavka 21. člena ZIZ.

Glede pritožbe dolžnika zoper sklep z dne 12. 6. 2015

10. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog oprlo na ugotovitev, da je bila v obravnavanem primeru izvršba že opravljena, zato pogoji za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ niso podani, saj je izvršbo mogoče odložiti le, če se ta še ni opravila. Višje sodišče takemu stališču, da je odlog izvršbe mogoč le, dokler izvršba ni opravljena, pritrjuje. Smisel instituta odloga je namreč v tem, da se odloži opravljanje izvršbe, kar pomeni, da se izvršilna dejanja zaradi odloga ne opravljajo, čeprav bi se lahko. To pa za primere, ko je bila izvršba opravljena že pred izdajo sklepa o odlogu izvršbe, ne velja.

11. V obravnavanem primeru iz podatkov spisa izhaja, da je bila zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo izvršba s sklepom z dne 17. 4. 2015 delno ustavljena, v nadaljevanju postopka pa je Uprava Republike Slovenije za javna plačila sodišče prve stopnje 29. 4. 2015 obvestila o opravljenem poplačilu upnika (obvestilo pod red. št. 14 spisa).(2) Ker je bila torej izvršba v obravnavanem primeru opravljena že pred odločitvijo sodišča prve stopnje o dolžnikovem predlogu za odlog,(3) sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko presojo utemeljenosti dolžnikovega predloga in odločanje o izpolnjevanju pogojev za odlog po določbah 71. člena ZIZ, kot zmotno trdi pritožnik. Glede na navedeno in upoštevajoč razloge izpodbijanega sklepa bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za odlog sicer res zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj dolžnik tudi z morebitno ugoditvijo predlogu za odlog svojega pravnega položaja ob dejstvu, da je bila izvršba že opravljena, ne more izboljšati. Vendar pa s tem, ko je njegov predlog zavrnilo, sodišče prve stopnje ni prizadelo nobene pritožnikove pravice, prav tako pa dolžnik te kršitve v pritožbi izrecno ne uveljavlja, zato višje sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni posegalo, temveč je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 6. 2015 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Glej, SSKJ, geslo: poračun (http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=pora%C4%8Dun).

Op. št. (2): Sodišče prve stopnje je o tem, da je bil njegov dolg poplačan, dolžnika obvestilo z dopisom z dne 25. 5. 2015 (red. št. 17 spisa).

Op. št. (3): Za presojo pravnega interesa za odlog izvršbe ni bistveno, da je dolžnik predlog za odlog podal še preden je bila izvršba opravljena (vloga z dne 13. 4. 2015 pod red. št. 8 spisa), Vložitev predloga za odlog izvršbe namreč nima nobenih pravnih učinkov, sklep o odlogu pa ni deklaratoren sklep, ki bi le ugotavljal pravne učinke predloga za odlog, temveč je sklep konstitutivne narave.