Jedro

Če zasebni tožilec kljub pozivu sodišča o dolžnosti poprave zasebne tožbe v vloženem popravku napake ne odpravi, pa je bil nanjo opozorjen in poučen o posledicah nepoprave, sklepa o zavrženju takšne zasebne tožbe ni mogoče uspešno izpodbiti s pritožbo.

Izrek

Pritožba zasebne tožilke mag. C.T. se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zasebno tožbo zasebne tožilke mag. C.T. z dne 2. 7. 1999, popravljene dne 25. 8. 1999, s katero je očitala obdolženi U. M. storitev kaznivega dejanja obrekovanja po členu 170 Kazenskega zakonika kot nepopolno. Proti takšni odločitvi se je pravočasno pritožila zasebna tožilka, smiselno iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pritožnica očita sodišču, da je zmotno presodilo vsebino zasebne tožbe in obstoj ponujenih dokazov in zato tudi zmotno zaključilo, da iz zasebne tožbe ni razvidno, kaj predstavlja opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja in kaj obrazložitev. Po trdnem prepričanju pritožnice iz njene zasebne tožbe jasno izhaja opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja, ponujeni dokazi pa to dejanje samo še bolj verodostojno opisujejo. Ker je zato odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita,je po mnenju pritožnice potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da nadaljuje s postopkom. Pritožba ni utemeljena. Tako kot sodišče prve stopnje tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti zasebna tožba z dne 2. 7. 1999 niti popravljena zasebna tožba z dne 25. 8. 1999 nista sestavljeni v skladu z določili člena 269/I v zvezi s členom 268/II ZKP, zaradi česar je besedilo nesklepčno in kot takšno nesposobno za obravnavanje. Da zasebna tožilka ni upoštevala podrobnih navodil sodišča glede poprave zasebne tožbe je jasno razvidno iz tega, ker se popravljena zasebna tožba od prvotne razlikuje le v tem, da s popravljenim besedilom zasebna tožilka obdolženki ne očita več storitve dveh kaznivih dejanj, od tega celo enega uradno pregonljivega, ampak samo enega (kaznivo dejanje obrekovanja po 170. členu KZ). Dejstvo, da je besedilo popravljene zasebne tožbe skoraj identično prvotnemu, s to razliko, da je zasebna tožilka popravku zasebne tožbe dodala samo dva stavka, ki poudarjata njen ugled, glede opisa kaznivega dejanja (prej dveh, sedaj enega) pa je besedilo zasebne tožbe celo popolnoma enako, kaže na to, da opis kaznivega dejanja, iz katerega naj bi izhajali zakonski znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja obrekovanja zaradi zgolj navajanja določenih okoliščin ni takšen, da bi kaznivo dejanje natančno označeval in ga konkretno razmejil od obrazložitve stanja stvari (ni navedeno niti neresnično dejstvo niti zavest o širjenju neresnice ter škoda na časti ali dobremu imenu zasebne tožilke). Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da samo ne sme posegati v besedilo zasebne tožbe na ta način, da bi ga "naredilo" sklepčnega, torej sposobnega za obravnanje, je popolnoma pravilna in zakonita, saj bi v nasprotnem primeru s tem vsaj posredno že prejudiciralo odločitev o njej. Ravnanje sodnice je zato povsem objektivno in v skladu z zakonom (III. odstavek 76. člena v zvezi z II. odstavkom 268. člena ZKP). Iz opisanih razlogov pritožba ni utemeljena, zato je bilo potrebno odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. odst. 402. čl. v zvezi s 403. čl. ZKP).