Jedro

Namen ZENO ni, da se v postopkih po določilu 8. člena za stranke, v zvezi s katerimi teče upravni postopek po uradni dolžnosti, zagotovi evidenca stalnega prebivališča na tistem naslovu, kjer bi stranka rada prebivala, pa zaradi različnih civilnih sporov ne more. Namen ZENO je zgolj ta, da se tudi na podlagi določila 8. člena ZENO zagotovi evidenca o stanju, gibanju in o nastanitvi občanov. Zato po določilu 1. odstavka tega člena, če pristojni organ sumi, da občan stalno ne prebiva v naselju na naslovu, kjer je prijavil svoje prebivališče, uvede postopek za ugotovitev dejanskega stanja. In v tem postopku je pomembno samo, ali stranka prebiva na predmetnem naslovu ali ne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v celoti odpravila odločbo Upravne enote A. z dne 5. 8. 1998 in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. S prvostopenjsko odločbo je upravni organ v prvi točki izreka ugotovil, da tožnik ne prebiva na naslovu R. ulica 35, A. Z drugo točko izreka prvostopenjske odločbe pa je upravni organ odločil, da se z dokončnostjo odločbe tožnik izbriše iz registra stalnega prebivališča. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v celoti odpravila prvostopenjsko odločbo zaradi tega, ker prvostopenjski upravni organ ni ugotavljal oziroma ni pridobil dokazov o tem, kje pritožnik dejansko prebiva, ob tem, da je temeljni namen Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (ZENO) zagotavljanje evidence o stanju in gibanju posameznikov. Zato je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe naložila prvostopenjskemu upravnemu organu, da v ponovnem postopku med drugim tudi z zaslišanjem pritožnika ugotovi, kje pritožnik dejansko prebiva in ali so izpolnjeni pogoji za vpis spremembe naslova v register stalnega prebivalstva v skladu z določilom 2. odstavka 8. člena (ZENO). V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka ugotavlja, da pritožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega prebivanja (3. člen ZENO) na naslovu R. ulica 35, A., saj je v pritožbi sam navedel, da od leta 1997 ni stopil v stanovanje. Njegova navedba, da je solastnik in lastnik stanovanja pa je z vidika odločanja po ZENO pravno nepomembna. Tožnik je vložil tožbo, ker z izpodbijano odločbo ne soglaša popolno. Pravi, da Upravna enota A. ni ravnala v skladu z določilom 8. člena ZENO, ker ni pridobila nikakršnih dokazov o začetku tega postopka in dejanskem stanju. Izbrisan je bil iz registra, čeprav je lastnik nepremičnin in premičnin. Z izpodbijano odločbo mu je bila pravica po določilu 2. odstavka 8. člena ZENO vrnjena. Ključen tožbeni argument pa je, da od dne 17. 4. 1997 ni mogel stopiti v stanovanje, ker mu je bila zamenjana ključavnica, novega ključa pa mu niso izročili. Zato je bil prisiljen iskati stanovanje ali pa prebivati na cesti. Prijava na drugem naslovu ne bi šla v prid njegovim interesom. Prosi, da sodišče preveri primer in odloči v korist pritožnika.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe.

Tožba ni utemeljena.

Ker mora v ponovnem postopku po določilu 2. odstavka 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) prvostopenjski upravni organ vseskozi ravnati po odločbi drugostopenjskega upravnega organa, sodišče tožbe ni zavrglo, češ da izpodbijani upravni akt ne posega v tožnikovo pravico, ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist, ampak je sodišče sprejelo tožbo v obravnavanje po vsebini. Tožnik je očitno vložil tožbo zato, ker je tožena stranka v obrazložitvi med drugim navedla, da je prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da tožnik ne prebiva na predmetnem naslovu. Tožena stranka pravilno uporablja in razlaga določilo 1. odstavka 8. člena ZENO (Uradni list SRS, št. 6/83 in Uradni list RS, št. 26/90, 11/91) v konkretnem primeru in sicer, da je pravno nepomembno, ali je tožnik lastnik in solastnik premičnin na predmetnem naslovu. Z vidika omenjenega zakonskega določa tudi ni pravno pomembno, da je bila leta 1997 tožniku zamenjana ključavnica in da zaradi tega ne more živeti v tem stanovanju. Namen ZENO namreč ni, da se v postopkih po določilu 8. člena za stranke, v zvezi s katerimi teče upravni postopek po uradni dolžnosti, zagotovi evidenca stalnega prebivališča na tistem naslovu, kjer bi stranka rada prebivala, pa zaradi različnih civilnih sporov ne more. Namen ZENO je zgolj ta, da se tudi na podlagi določila 8. člena ZENO zagotovi evidenca o stanju, gibanju in o nastanitvi občanov. Zato po določilu 1. odstavka tega člena, če pristojni organ sumi, da občan stalno ne prebiva v naselju na naslovu, kjer je prijavil svoje prebivališče, uvede postopek za ugotovitev dejanskega stanja. In v tem postopku je pomembno samo, ali stranka prebiva na predmetnem naslovu ali ne (sodba Vrhovnega sodišča v zadevi U 78/93-5 z dne 31. 3. 1994). Ker je sodišče ugotovilo, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena in da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000). Določbe iz ZUP, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, je sodišče uporabilo na podlagi določila 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99).