Jedro

Toženka pravilno zaključuje, da so opis namena, projektna dokumentacija oziroma v primeru, če ne gre za poseg, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, skica in opis posega, nujna formalna sestavina popolne vloge.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Javni zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za kulturno dediščino, Območna enota Novo Mesto (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrgel zahtevo tožnika za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev z dne 29. 1. 2016. V obrazložitvi navaja, da je dne 29. 1. 2016 prejel vlogo tožnika z naslovom "Vloga za ureditev skladno z odločbo", kateri je bila priložena odločba Inšpektorata za kulturo in medije št. 0612-005-2015-9 z dne 6. 1. 2016 (v nadaljevanju Inšpekcijska odločba). Tožnikova vloga ni vsebovala dodatne obrazložitve, zahtevka ali prilog. Zaradi priložene Inšpekcijske odločbe, s katero je bilo tožniku naloženo, da zaprosi za kulturnovarstvene pogoje za izvedeni poseg postavitve ograje in peščenega nasutja na parcelah 1345 in 1348 k.o. ..., je bilo mogoče sklepati, da gre za vlogo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev po 29. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1). Ker vloga ni vsebovala vseh potrebnih sestavin, je prvostopenjski organ tožnika pozval na dopolnitev in ga opozoril na posledice, če vloge ne bi dopolnil. Tožnik s svojim dopisom z naslovom "Vloga za ureditev skladno z odločbo" z dne 19. 2. 2016 vloge ni ustrezno dopolnil, saj ta ne vsebuje niti zahtevka, niti opredelitve posega, niti prilog. Zato je prvostopenjski organ v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vlogo zavrgel. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Ugotavlja, da je iz tožnikove vloge smiselno izhajalo, da gre za vlogo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev, vendar vloga ni vsebovala prilog, kot jih določa drugi odstavek 29. člena ZVKD-1. Na poziv prvostopenjskega organa je tožnik sicer posredoval določene listine, med njimi pa še vedno ni bilo prilog, kakršne zahteva citirano določilo zakona. Nadalje mora biti iz vsebine vloge razviden zahtevek, s katerim mora vlagatelj jasno in razumljivo zahtevati, kaj predlaga. Zato trditev tožnika, da to, kakšen poseg želi legalizirati, izhaja že iz Inšpekcijske odločbe, ni utemeljena. Prvostopenjski organ pri svojem odločanju ne more sam ugotavljati in predpostavljati vsebine zahtevka, niti ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne zahteve, kajti to bi predstavljalo bistveno kršitev določb postopka.

3. Tožnik vlaga tožbo, ker se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Navaja, da je bila vloga popolna, saj je v njej navedel dejstva, predlagal dokaze, prav tako pa je svojo vlogo dopolnil, da je bila sposobna vsebinske obravnave. V postopku na prvi stopnji bi moral upravni organ razpisati ustno obravnavo in na njej zaslišati tožnika kot stranko postopka. Predlaga, da sodišče razpiše obravnavo in na njej izvede predlagane dokaze, nato pa izpodbijani akt odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja, da je bila tožnikova vloga nepopolna. Če naj bi jo štela za popolno, bi morala sama predpostaviti vsebino tožnikovega zahtevka. S tem bi prekoračila svoja pooblastila in odločila arbitrarno, kar bi predstavljalo absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Celo, če bi toženka predpostavila vsebino zahtevka za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, pa niti Inšpekcijska odločba, niti prijava posega inšpekciji, ne moreta nadomestiti zahtevanih prilog, ki jih določa drugi odstavek 29. člena ZVKD-1, ki jih tožnik nesporno ni predložil. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po 66. členu ZUP mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca (prvi odstavek). Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek).

7. Glede na drugi odstavek 66. člena ZUP se torej kot del popolne vloge lahko štejejo tudi druge sestavine, če jih kot del popolne vloge zahteva zakon ali drug predpis. Tak je tudi drugi odstavek 29. člena ZVKD-1, ki določa, da je v vlogi za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev treba navesti namen posega in priložiti projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnih pogojev predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev. Kadar gre za poseg, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, je potrebno vlogi priložiti ustrezno skico in opis posega.

8. Toženka tako pravilno zaključuje, da so opis namena, projektna dokumentacija oziroma v primeru, če ne gre za poseg, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, skica in opis posega, nujna formalna sestavina popolne vloge.

9. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik dne 29. 1. 2016 vložil vlogo, v kateri je zapisal, da:" na podlagi Inšpekcijske odločbe pošilja vlogo za ureditev skladno z odločbo." Sodišče glede na citirane predpise, ki določajo vsebino vloge, ugotavlja, da je bila toženkina presoja, da je ta vloga nepopolna, pravilna, saj vloga ne vsebuje zahtevka, prav tako pa ni naveden namen posega in nista priložena opis posega ter ustrezna skica. Zahtevek, opis namena in opis posega ter skica namreč ne morejo izhajati iz Inšpekcijske odločbe, ampak bi moral tožnik sam opisati poseg, postaviti zahtevek in priložiti skico. Zato ga je prvostopenjski organ dne 2. 2. 2016 pravilno pozval, naj vlogo dopolni in ga poučil kako, pri čemer je tudi pojasnil, da lahko uporabi obrazec za vložitev vloge, ki je dostopen na spletni strani zavoda. Poziv vsebuje opozorilo, da bo vloga, če je tožnik ne bo dopolnil v danem roku, zavržena.

10. Tožnik je dne 19. 2. 2016 prvostopenjskemu organu poslal dopis naslovljen z "Zadeva: Dopolnitev vloge". V njem je zapisal: "Prejeli smo vaš poziv št. 35105-0005/2016/3 za dopolnitev vloge. V prilogi vam posredujemo dopolnitev." V prilogi dopisa se nahajajo fotokopija prijave Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 24. 11. 2014, naslovljena na Gradbeno inšpekcijo, in slabo vidne črno bele fotografije stanja. Po presoji sodišča je toženka pravilno štela, da tudi ta vloga ne vsebuje sestavin, ki jih določata prvi in drugi odstavek 66. člena ZUP in drugi odstavek 29. člena ZVKD-1, saj še vedno ne vsebuje zahtevka, niti ni opisan sam poseg, prav tako pa ni priložena skica nameravanega posega. Toženka je pravilno razlagala določbe ZUP, ko je štela, da kadar vloga ne vsebuje predpisanih vsebin, njenih pomanjkljivosti ne more nadomestiti sama tako, da bi (zgolj) predpostavila, kaj vlagatelj zahteva in za kakšen poseg gre ter nato odločala o tej predpostavki. V skladu z zakonsko zahtevo morajo biti vloge vlagateljev zahtevkov razumljive in vsebovati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Upravni organ ni pooblaščen in ne sme odločati na podlagi predpostavk oziroma sklepanja o tem, kaj vlagatelj (morda) od njega zahteva. Zato je toženka utemeljeno ravnala po drugem odstavku 67. člena ZUP in tožnikovo vlogo zavrgla, saj v danem roku pomanjkljivosti ni odpravil. 11. Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno trditvijo, da bi morala toženka opraviti ustno obravnavo in na njej zaslišati tožnika. Organ opravi ugotovitveni postopek in pod pogoji iz 154. člena ZUP razpiše ustno obravnavo samo, če so podani pogoji za vsebinsko obravnavanje zadeve. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni, ker vloga ni vsebovala vseh formalnih sestavin in zato za vsebinsko obravnavo ni bila sposobna.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Sodišče že iz tega razloga ne bi moglo zaslišati tožnika in priče A.A., katerih zaslišanje tožnik prvič predlaga v tožbi. Poleg tega sta ta dva dokazna predloga povsem nekonkretizirana, saj tožnik ne pojasni, katera dejstva z njimi sploh dokazuje. Ostali dokazi, ki naj se po predlogu tožnika izvajajo na glavni obravnavi, so vpogled v listine v spisu, tj. v izpodbijani sklep, odločbo drugostopenjskega organa o pritožbi in Inšpekcijsko odločbo, katere relevanten del je povzet v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar sodišče preizkusi v okviru presoje zakonitosti izpodbijane določbe. Ker torej dokazi, ki jih stranka navaja v tožbi, niso pomembni za pravilno odločitev v zadevi, poleg tega pa nekateri predstavljajo tudi neupoštevno tožbeno novoto (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.