Jedro

Ker predlagatelj ni bil upravičen sodelovati pri delu pogajalske komisije v svojstvu (tretje) pogajalske skupine na strani sindikatov javnega sektorja, je na seji pogajalske komisije lahko sodeloval le tako, da je bil vabljen na sejo, da je predhodno prejel gradivo ter na seji podal svoje predloge glede vsebine Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Ker mu je bilo to omogočeno, po pravilni presoji sodišča prve stopnje predlagatelju ni bila kršena pravica do sodelovanja v pogajanjih. Aneks je bil veljavno sklenjen, ker za veljavnost Aneksa zadošča, da ga podpiše eden izmed reprezentativnih sindikatov, ki je stranka kolektivne pogodbe, v obravnavani zadevi pa ga je podpisalo kar 28 od 44 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj je dolžan povrniti nasprotni udeleženki stroške odgovora na pritožbo v znesku 612,00 EUR, v roku 15 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za ugotovitev, da Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, 97/2020) ni veljaven, ker je Vlada Republike Slovenije pri njegovem sprejemanju sindikatov A. in njenim članom kršila pravico do sodelovanja v pogajanjih; da se Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji odpravi; da mora Vlada Republike Slovenije v 8 dneh po pravnomočnosti sodbo poslati ministrstvu, pristojnem za evidenco kolektivnih pogodb, ki mora Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji izbrisati iz evidence kolektivnih pogodb in o tem izdati potrdilo, ki ga mora poslati vsakemu podpisniku kolektivne pogodbe ter izrek pravnomočne sodbe skupaj s potrdilom o izbrisu iz evidence kolektivnih pogodb objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Odločilo je, da mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v znesku 1.569,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Predlagatelj se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da predlogu ugodi, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je izpodbijani Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji sprejet nezakonito, saj pri sprejemu ni sodelovala tretja, že v letu 2015 ustanovljena pogajalska skupina na strani delavcev. Ker predlagatelj ni mogel sodelovati v pogajanjih kot tretja pogajalska skupina, mu je s tem nasprotna udeleženka kršila pravico do pogajanj. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da so postopkovna vprašanja, ki niso urejena v zakonu, stvar dogovora pogodbenih strank in se praviloma uredijo s Poslovnikom o vodenju pogajanj in usklajevanj sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in njegovih podzakonskih predpisov, kolektivnih pogodb ter drugih predpisov in ukrepov, ki določajo politiko plač v javnem sektorju. Nasprotna udeleženka je Poslovnik z dne 1. 7. 2020 sklenila le z dvema pogajalskima skupinama, čeprav je vedela, da skupina petih sindikatov (sindikatov članov predlagatelja) ni sestavni del dveh pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. S tem je posegla v organizacijo pogajalske skupine na sindikalni strani. Na kršitev pravice do pogajanj ne vpliva dejstvo, da je bil predlagatelj 1. 7. 2020 vabljen na sejo pogajalske komisije in mu je bilo posredovano tudi gradivo za sejo. Predsednik predlagatelja je na seji zahteval spremembo Poslovnika, vendar predlagane spremembe niso bile sprejete, zato je sejo zapustil že po prvi točki dnevnega reda. Po sprejetju Poslovnika so se pogajanja nadaljevala ter je bil sprejet izpodbijani aneks. V tem delu sodba ne dosega standarda obrazloženosti, saj zgolj ugotovitev, da je bil predlagatelj povabljen na sejo in mu je bilo poslano gradivo, ne daje podlage za zavrnitev predloga. Stranko (kolektivne pogodbe) na strani delojemalcev predstavljajo vsi sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe (44 sindikatov), ki bi tudi morali imenovati pogajalsko skupino. Samo del sindikatov ne more predstavljati stranke oziroma podpisnika kolektivne pogodbe. Tretji odstavek 6. člena ZKolP določa, da v primeru, kadar kot stranka nastopa več sindikatov ali njihovih združenj oziroma več delodajalcev ali njihovih združenj, določi stranka za pogajanja pogajalsko skupino, podpisnik pa je vsak od njih. Pri sklepanju izpodbijanega aneksa pa pogajalske skupine ni določila stranka kolektivne pogodbe in tudi zato je bila kršena pravica predlagatelja do sodelovanja v pogajalski skupini. Pri tem se pritožba sklicuje na sodbo pritožbenega sodišča X Pd 619/2009, do katere se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Predlagatelj bi v primeru neveljavnosti aneksa dosegel nova pogajanja, v katera bi bil tudi sam vključen. Do ostalih obsežnih navedb predlagatelja, s katerimi je predlagatelj utemeljeval nezakonitost izpodbijanega Aneksa, se sodišče ni opredelilo in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče je presojalo, ali je nasprotna udeleženka predlagatelju kršila pravico do pogajanj pri sklepanju Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, 97/2020 - v nadaljevanju: Aneks) s tem, ko predlagatelj (oziroma sindikati, člani predlagatelja), ni sodeloval v pogajanjih za sklenitev Aneksa kot tretja pogajalska skupina na strani sindikatov javnega sektorja. Predlagatelj je v postopku na prvi stopnji navajal, da je bil njegov predsednik sicer vabljen na sejo pogajalske komisije, kjer je lahko podal le svoj predlog (dogovora), ni pa bil vključen v pogajanja kot predstavnik tretje pogajalske skupine. Tretja pogajalska skupina je bila ustanovljena že v letu 2015, sestavlja pa jo pet reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Nasprotna udeleženka je le z dosedanjima dvema pogajalskima skupinama na strani sindikatov sprejela (nov) Poslovnik o vodenju pogajanj in usklajevanj sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in njegovih podzakonskih predpisov, kolektivnih pogodb ter drugih predpisov in ukrepov, ki določajo politiko plač v javnem sektorju z dne 1. 7. 2020 (Poslovnik), ne pa tudi s predlagateljem, čeprav je bila o ustanovitvi nove pogajalske skupine seznanjena. Ker je bilo s takšnim postopanjem nasprotne udeleženke predlagatelju kršena pravica do pogajanj oziroma do socialnega partnerstva, je uveljavljal nezakonitost Aneksa, ki je bil dogovorjen na pogajanjih. Nasprotna udeleženka je predlagala zavrnitev predloga. Sodišče je sledilo njenim navedbam, da je sestava pogajalske komisije (ki jo tovorijo pogajalske skupine Vlade RS in sindikatov javnega sektorja) sicer predmet Poslovnika, vendar do nove pogajalske skupine lahko pride le v primeru, ko se obe strani, vladna in sindikalna stran, dogovorita in strinjata o oblikovanju nove pogajalske skupine, sploh pa je bil Aneks veljavno sklenjen.

7. Ni podana bistvena kršitev določb iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče ne bi opredelilo do vseh navedb predlagatelja, s katerimi je utemeljeval nezakonitost Aneksa, in ker naj sodba ne bi bila ustrezno obrazložena. Izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasno obrazloženi in jih je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je neposredno oziroma vsaj posredno odgovorilo na njene navedbe v tem sporu, v katerem je bistveno predvsem pravno vprašanje, dejstva niti niso sporna. Sodišče je ustrezno pojasnilo, zakaj šteje, da nasprotna udeleženka predlagatelju ni kršila pravice do pogajanj ter da je bilo sodelovanje dveh pogajalskih skupin na strani sindikatov javnega sektorja v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP; Ur. l. RS, št. 43/2006 in nasl.), ki določa, da kadar nastopa kot stranka več sindikatov ali njihovih združenj oziroma več delodajalcev ali njihovih združenj, določi stranka za pogajanja pogajalsko skupino, podpisnik pogodbe pa je vsak od njih. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da lahko do sprememb na pogajalski strani sindikatov javnega sektorja pride le na podlagi dogovora glede sodelovanja (tudi) tretje pogajalske skupine v pogajanjih. Stranka kolektivne pogodbe, ki jo sestavljajo sindikati javnega sektorja, je glede te kolektivne pogodbe določila že dve pogajalski skupini, zato je zakonski zahtevi glede določitve pogajalske skupine zadoščeno.

8. Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na sodbo X Pdp 619/2009, saj v navedeni zadevi pogajalska skupina sploh še ni bila določena oziroma jo je enostransko določil le en od treh sindikatov, ki je s tem ostalima dvema kršil pravico do sodelovanja v pogajalski skupini. V obravnavani zadevi pa že obstajata dve pogajalski skupini v smislu določbe tretjega odstavka 6. člena ZKolP, zato je lahko vsaka naslednja le predmet dogovora med sindikati, ki jo potem pri sklepanju Poslovnika upošteva tudi nasprotna udeleženka. Nasprotno stališče bi v skrajnosti pomenilo, da v primeru naknadnega pristopa h kolektivni pogodbi v smislu prvega oziroma drugega odstavka 7. člena ZKolP sindikati oziroma reprezentativni sindikati, ki so naknadno pristopili h kolektivni pogodbi, v primeru novih pogajanj za sklenitev aneksa k obstoječi pogodbi zahtevajo oblikovanje povsem nove pogajalske skupine, kar bi bistveno otežilo pogajalski proces. Glede na navedeno ne drži, da je nasprotna udeleženka s tem, ko je Poslovnik v letu 2020 (ponovno) podpisala le z dvema pogajalskima skupinama (s čimer je prenehal veljati Poslovnik iz leta 2015), nedopustno posegla v organizacijo pogajalske skupine na sindikalni strani. Nova pogajalska skupina ne more nastati z enostranskim aktom določenega kroga reprezentativnih sindikatov, ampak mora biti rezultat dogovora na strani reprezentativnih sindikatov.

9. Ker torej predlagatelj ni bil upravičen sodelovati pri delu pogajalske komisije v svojstvu (tretje) pogajalske skupine na strani sindikatov javnega sektorja, je na seji pogajalske komisije lahko sodeloval le tako, da je bil vabljen na sejo, da je predhodno prejel gradivo ter na seji podal svoje predloge glede vsebine Aneksa. Ker mu je bilo to omogočeno po pravilni presoji sodišča prve stopnje, predlagatelju ni bila kršena pravica do sodelovanja v pogajanjih. Aneks je bil veljavno sklenjen, ker za veljavnost Aneksa zadošča, da ga podpiše eden izmed reprezentativnih sindikatov, ki je stranka kolektivne pogodbe, v obravnavani zadevi pa ga je podpisalo kar 28 od 44 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni podlage za razveljavitev Aneksa.

10. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel, nasprotni udeleženki pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015). Ker gre za srednje zahteven kolektivni spor, je nasprotni udeleženki priznalo 1000 točk za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 7/3 v povezavi s tar. št. 16 OT) ter 20 točk materialnih stroškov, kar skupaj, upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR, znaša 612,00 EUR.