Jedro

Nadomestila plač, ki so bila tožniku s strani delodajalca v letu 2005 izplačana na podlagi sodbe delovnega sodišča za nazaj (od leta 2002 do 2005), so vir dohodnine, zato se vštejejo med skupne dohodke družine v letu 2005 za ugotavljanje pogojev za dodelitev otroškega dodatka. Vrnitev preveč izplačanega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo zavodu, ker je bilo za nazaj vzpostavljeno delovno razmerje, na določitev dohodka družine ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba Centra za socialno delo … št. … z dne 24. 4. 2006 in odločba tožene stranke št. … z dne 25. 8. 2006, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka v višini 45.320,00 SIT mesečno in da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju skupnega dohodka družine upoštevati dejstvo, da je moral tožničin mož vrniti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje preplačilo po odločbi z dne 28. 11. 2005 v višini 2.610.093 SIT. Potem, ko je tožničinemu možu nezakonito prenehalo delovno razmerje, je od 29. 1. 2003 do 30. 9. 2005 prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Vsa izplačila s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je tožena stranka upoštevala pri odmeri pravice do otroškega dodatka. Pravico do otroškega dodatka je tožnica uveljavljala tudi v preteklih letih, prejete zneske pa je tožničin mož vsako leto prijavil v dohodninski napovedi. Izplačila plač in drugih dajatev iz delovnega razmerja, ki jih je na podlagi sodne odločbe za čas od 29. 1. 2002 do 31. 12. 2005 tožničinem možu izplačal delodajalec, zato ne pomenijo njegovih dohodkov, doseženih v tem letu. Dohodek tožničine družine je bil tako v letu 2005 nižji najmanj za zneske preplačanih nadomestil, ki jih je moral tožničin mož vrniti. Meni, da je v predmetni zadevi bistveno zgolj vprašanje, ali so bili dohodki tožničine družine v letu 2005 dejansko doseženi ali pa so bili le-ti navidezni. Imaginarni dohodek družinskih članov namreč ne more zagotavljati otroku preživljanja, vzgoje in izobraževanja, zato tožnici pripada pravica do otroškega dodatka. S tem, ko sodišče ni upoštevalo določbe 65. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in je svojo odločitev oprlo zgolj na določbo 73. člena tega zakona, je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožnica uveljavlja tudi povračilo pritožbenih stroškov. Dne 17. 9. 2008 je vložila še dopolnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve skladno z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno razsodilo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

Po določbi 1. odstavka 65. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 110/03 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZSDP) se z otroškim dodatkom staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu. Pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je po navedeni določbi dohodek na družinskega člana, ki ne presega zakonsko določenega cenzusa. Skupni dohodek družine po določbi 1. odstavka 72. člena ZSDP predstavlja, z izjemo v tem členu naštetih prihodkov, vsoto vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto.

V danem primeru sta tako tožena stranka kot tudi sodišče prve stopnje pravilno izhajali iz ustvarjenega dohodka družine (tožnice in njenega moža) v koledarskem letu pred vložitvijo vloge (leto 2005). V skupni dohodek družine se je vštel dohodek tožnice iz naslova denarne socialne pomoči v znesku 280.459 SIT in dohodek tožničinega moža iz naslova plač, nadomestil in drugih prejemkov v znesku 4.276.685, kakor to izhaja iz podatkov o dohodkih na družinskega člana in povzetka obračuna osebnih prejemkov oziroma dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. 2005 do 31.12.2005, ki ga je za tožničinega moža sestavil delodajalec. Tožena stranka je pri tem pravilno upoštevala dohodke iz naslova plač in nadomestil plač v znesku 4.134.421 SIT in iz regresa za letni dopust v znesku 142.264 SIT.

Za vštetje nadomestila plač, ki so bile tožniku izplačane na podlagi sodbe prvostopenjskega sodišča št. Pd 103/2002 z dne 4. 12. 2002 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 273/2003 z dne 24. 2. 2005, je imela tožena stranka pravno podlago v 73. členu ZSDP, ki določa, da se med bruto dohodke vštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni dohodki in drugi dohodki. Kot vire dohodnine je 10. člen Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/2004 do 117/2006), ki je veljal v času izdaje spornih odločb tožene stranke, določal vse dohodke iz zaposlitve, ki so bile izplačane rezidentu v Sloveniji. Pri tem ni bistveno, da so bile tožničinemu možu plače in druge denarne dajatve iz delovnega razmerja na podlagi citiranih sodnih odločb izplačane za obdobje od 29. 1. 2002 do 21. 12. 2005. Po izrecni določbi 25. člena takrat veljavnega Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Ur. l. RS; št. 116/03) so se namreč dohodki in prejemki, ki izvirajo iz več let, vštevali v skupni dohodek družine v celotnem (bruto) znesku v letu, ko jih je vlagatelj oziroma družinski član prejel. Pritožbene navedbe, da pri izplačanih denarnih dajatvah delodajalca na podlagi sodne odločbe, ne gre za dohodke, dosežene v letu 2005, se tako izkažejo za neutemeljene.

Tožnica le zatrjuje domnevno kršitev ustavne pravice do socialne varnosti. To pravico imajo po 50. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami) državljani Republike Slovenije, pod pogoji, ki jih določa zakon. Edino merilo, ki se po citiranih določbah ZSDP upošteva pri uvrstitvi družine v dohodkovni razred, je dejansko izplačan dohodek na družinskega člana v posameznem koledarskem letu ne glede na morebitne kasnejše odhodke. V tožničinem primeru zato dejstvo, da je moral njen mož povrniti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na račun preveč izplačanih nadomestil povrniti znesek 2.610.093,00 SIT, ne more vplivati na drugačno odločitev v zadevi.

Ob navedenih ugotovitvah in upoštevaje povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, ki predstavlja 34, 24 % plače vseh zaposlenih v RS v letu 2005 (277.279,00 SIT) ter da pripadajoči otroški dodatek znaša 24.300,00 SIT, je sodišče prve stopnje zahtevek na odpravo odločb tožene stranke in priznanje višjega zneska otroškega dodatka, utemeljeno stroškovno zavrnilo.

Navedb v dopolnitvi pritožbe pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj je tožnica navedeno dopolnitev vložila prepozno, torej po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka iz 1. odst. 333. člena ZPP. Rok teče od vročitve prepisa sodbe stranki, ki je bila v konkretnem primeru opravljena dne 5. 11. 2007, kar pomeni, da se je rok za pritožbo iztekel 20. 11. 2007. Dopolnitev pritožbe, ki je bila oddana priporočeno na pošto 17. 9. 2008, je tako vložena po izteku pritožbenega roka in jo pritožbeno sodišče ni presojalo.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Posledica zavrnitve pritožbe je na podlagi 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP sklep pritožbenega sodišča, da tožnica sama trpi stroške pritožbe.