Jedro

Postopek po določbah ZVEtL-1 je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin in na podlagi sprejete odločitve bodo etažni lastniki tudi formalno postali solastniki pripadajočih zemljišč (vpisani v zemljiško knjigo), kar doslej ni bilo izpolnjeno, in bodo lažje kot doslej upravljali z zemljišči, glede na upravičenja, ki jim kot solastnikom pripadajo po določbah SPZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I/1 izreka za potrebe dokončanja postopka neznanim pravnim naslednikom izbrisane pravne osebe T. d.d. - v stečaju na strani nasprotnih udeležencev po uradni dolžnosti postavilo skrbnika za poseben primer v osebi B. B., in pod točko I/2 odločilo glede plačila stroškov postavljenega skrbnika. Pod točko II izreka je ugotovilo in določilo, da je: - nepremičnina katastrska občina ... parcela 145/14 pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu M. ID znak ...-1341 (1.); - nepremičnina katastrska občina ... parcela 145/13 pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu M. in A. ID znak ...-1340 (2.); - nepremičnini katastrska občina ... parceli 145/12 in 145/11 pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu M. in A., ID znak ...-1335 (3.); - nepremičnina katastrska občina ... parcela 145/10 pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu M., ID znak ...-1339 (4); - nepremičnina katastrska občina ... parcela 145/15 pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu S., ID znak ...-1287 (5.), in sklenilo, da se v zemljiško knjigo, poleg že obstoječih splošnih skupnih delov vsake od citiranih stavb, v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 z ID zaznambe X, vpišejo kot splošni skupni del vsake od citiranih stavb, in sicer v solastniških idealnih deležih, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznih delov vsake stavbe, ki so vpisani v zemljiški knjigi pri tej stavbi.

Pod isto točko izreka je nadalje ugotovilo in določilo še, da je: - nepremičnina katastrska občina ... parcela 145/17 pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu M., ki v zemljiški knjigi ni vpisana, in stoji na nepremičnini katastrska občina ... parceli 142/13, katere lastnica je C. C., stanujoča D. (6); in - nepremičnina katastrska občina ... parcela 145/16 pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu M., ki v zemljiški knjigi ni vpisana, in stoji na nepremičnini katastrska občina ... parceli 142/14, katere solastnika sta D. D. in E. E., oba stanujoča G. (7.), ter sklenilo, da se pri vsaki navedeni nepremičnini v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 z ID zaznambe X., vpiše lastninska pravica v korist prvoimenovane lastnice oz. drugoimenovanih solastnikov, vsakega do 1/2. Pod točko III izreka je ugotovilo, da so nepremičnine katastrska občina ... parcela 145/18, parcela 145/8 in parcela 145/7 skupno pripadajoče zemljišče več stavb, in sicer: - stavb z naslovi, kot to izhaja iz izreka pod točko II, - stavbe (ID znak ...-1337) z naslovom M., stoječe na nepremičnini katastrska občina ... parceli 149/10, katere lastnica je F. F., stanujoča P., - stavbe (ID znak ...-1337) z naslovom M., stoječe na nepremičnini katastrska občina ... parceli 149/11, katere lastnik je G. G., stanujoč M., in - stavbe (ID znak ...-1337) z naslovom M., stoječe na nepremičnini katastrska občina ... parceli 149/14, katere lastnica je H. H., stanujoča H., ter sklenilo, da se pri pod to točko skupnem pripadajočem zemljišču v zemljiški knjigi vpiše solastnina v korist stavb v etažni lastnini in lastnikov nepremičnin, na katerih stojijo stavbe, ki niso v etažni lastnini, v sledečih deležih: - v korist stavbe ID znak ...-1341 do 282/2000, - v korist stavbe ID znak ...- 1284 do 16/2000, - v korist stavbe ID znak ...-1340 do 328/2000, - v korist stavbe ID znak ...-1335 do 868/2000, - v korist stavbe ID znak ...-1336 do 32/2000, - v korist stavbe ID znak ...-1339 do 78/2000, - v korist stavbe ID znak ...-1287 do 338/2000, - v korist lastnice nepremičnine katastrska občina ... parcele 142/13 C. C., D. do 18/2000, - v korist solastnikov nepremičnine katastrska občina ... parcele 142/14 D. D., stanujočega G. do 5/2000 in E. E., stanujoče G. do 5/2000, - v korist lastnice nepremičnine katastrska občina ... parcele 149/10 F. F., stanujoče O. do 10/2000, - v korist lastnika nepremičnine katastrska občina ... parcele 149/10 G. G., stanujočega M. do 10/2000, - v korist lastnice nepremičnine katastrska občina ... parcele 149/14 H. H., stanujoče H. do 10/2000. Pod točko IV izreka je predlog, da se parcela 142/5 ugotovi kot skupno pripadajoče zemljišče stavb iz izreka pod točko III zavrnilo ter pod točko V odločilo, da bo o skupnih stroških postopka odločeno, ko bodo ugotovljeni tudi stroški postavljenega skrbnika za poseben primer iz točke I/1 izreka.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje udeleženec I. I. po svoji pooblaščenki in uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe določil ZVEtL-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponoven postopek.

Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da parcele 145/18, 145/8 in 145/7 predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu S., ID znak ...-1287, katere lastnika sta udeleženca I. I. in L. d.d., in k drugim stavbam, v celoti oprlo na lokacijsko dokumentacijo, v kateri so opredeljene meje funkcionalnega zemljišča, čeprav podanost posameznega kriterija iz 1. odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki jih je potrebno upoštevati celovito, ne pomeni avtomatsko že pravice do pripadajočega zemljišča. Sodišče je zaključilo, da so bila vsa zemljišča iz predloga predlagateljice neposredno namenjena in potrebna za izgradnjo in redno rabo vseh stavb iz predloga, čeprav dejansko ne drži, da naj bi območje celotne nekdanje parcele 145/9 predstavljalo in še vedno predstavlja v naravi dovozne poti in parkirne prostore vsem stavbam. Že iz navedb posameznih nasprotnih udeležencev, tako L. d.d., I. I., kot tudi etažnih lastnikov A.1 in ostalih je namreč razbrati, da ne uporabljajo kompleksa zemljišč v celoti, temveč le zemljišče, ki je dejansko potrebno za redno uporabo posameznega objekta. Etažni lastniki A.1 urejajo prostor okoli bloka, režejo vejevje, čistijo sneg, medtem ko je parkirno mesto za invalide ob stavbi S. locirano pred vrati objekta in je torej namenjeno obiskovalcem te stavbe. V praksi prinaša sprejeta odločitev z zagotovitvijo dostopa in uporabe skupnega funkcionalnega zemljišča vsem, tudi obiskovalcem in zaposlenim, itd., namesto da bi bilo funkcionalno zemljišče prvenstveno namenjeno redni rabi etažnih lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov, velike težave lastnikom in uporabnikom vseh stavb, in problema parkiranja ne rešuje; odločitev je neživljenjska in v nasprotju z dejanskim stanjem. Sodišče je namreč ugotovilo zgolj obseg pripadajočega zemljišča, ne pa dejanske rabe posameznih delov, na skupnih parcelah pa je določilo zgolj idealne deleže, ki naj bi pripadali posameznim stavbam. Navedbe udeležencev glede pretekle rabe kot enega izmed kriterijev za ureditev funkcionalnega zemljišča - označena parkirna mesta pred vhodom v prostore notariata na naslovu S. je uporabljal notar, na parkirnih mestih ob stavbi parkirajo zaposleni in naključni obiskovalci, parkirišče je popoldan in zvečer prazno, medtem ko stanovalci blokov parkirajo pred svojimi stavbami, kar so v postopku tudi zatrjevali, je sodišče enostavno prezrlo. Katero zemljišče je neposredno namenjeno rabi posamezne stavbe, sodišče sploh ni ugotavljalo, čeprav so se skorajda vsi udeleženci zavzemali za določitev zemljišča k posameznim stavbam. Ker sodišče ni ugotavljalo, katero zemljišče je neposredno potrebno za rabo posameznih stavb ter ni celovito presojalo vseh kriterijev, ki jih določa 43. člen ZVEtL-1, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo določbi 42. in 43. člen ZVEtL.

3. V odgovoru na pritožbo se predlagateljica ter udeleženca J. J. in K. K., vsi po pooblaščenki, vsebinsko opredeljujejo do pritožbenih navedb in se zavzemajo za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, poudarjajoč, da je uporaba skupnega pripadajočega zemljišča tako medsebojno povezana in povezana z vsemi stavbami, da ločene določitve k posameznim stavbam ni mogoče narediti, četudi bi si udeleženci to želeli.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.3 Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje le I. I., ki kot udeleženec4 nastopa na strani nasprotnega udeleženca. Pritožnik uvodoma navaja, da izpodbija (izdani) sklep. Vendar glede na kasnejšo vsebino pritožbe pritožbeno sodišče šteje, da pritožnik obrazloženo ne izpodbija sklepa v celoti, temveč izpodbija le po pritožbenih trditvah zanj očitno neugodni ugodilni del odločitve v točki III izreka,5 v obsegu, v okviru katerega je prvostopno sodišče odločilo, da nepremičnine parc. št. 145/18, 145/8 in 145/7 predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče več stavb iz predloga. Zato je le v tem delu odločba sodišča prve stopnje predmet pritožbenega preizkusa.6

6. Pritožbeno sodišče povzema, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v točki III izreka najprej odločilo o skupnem pripadajočem zemljišču k stavbam na naslovih M.7, M. 6 in A.1, M.5 in A.3, M.4, S.20, M.7B, M.7A, M.5A, M.5b, M.5c, vse A., in sicer na način in v obsegu, kot to izhaja iz točke 1 obrazložitve tega sklepa. Pri odločitvi je uporabilo pravilna materialnopravna izhodišča, ki jih glede na čas vložitve predloga (17. 2. 2015) predstavlja določba člena 57/1 sedaj veljavnega ZVEtL-1 (Ur. l. RS, št. 34/2017) in na njeni podlagi uporabljene splošne in skupne določbe že citiranega zakona, kot tudi določbe IV. poglavja istega zakona, v katerih (členi 41 do 56) je določen postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča,7 ob navedenih pa tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (člen 105; SPZ), pred njim veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (člen 12; ZTLR) in Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (2. oz. 3. člen ZLNDL).

7. Ob tem, ko pritožba ne oporeka pravilnosti zaključka o izpolnjenosti kriterija iz člena 43/1 točka 1 ZVEtL-1, temelječega na lokacijski dokumentaciji, ter tudi sama sprejema izvedensko mnenje izvedenke urbanistke,8 pa graja nadaljnje postopanje prvostopnega sodišča. Zanj trdi, da je bilo omejeno le na ugotavljanje obstoja tega edinega kriterija, na podlagi katerega je nato sodišče napačno zaključilo, da so bila vsa zemljišča9 iz predloga neposredno namenjena in potrebna za izgradnjo in redno rabo vseh stavb iz predloga, ter da območje nekdanje parcele 145/910 v naravi predstavlja in je predstavljalo dovozne poti in parkirne prostore k vsem stavbam. Svojo grajo utemeljuje z drugačnim dejanskim stanjem, sklicujoč se na navedbe posameznih udeležencev (lastnikov A.1 in svojih lastnih glede parkirnega mesta za invalide ob stavbi S.),11 ki, tako pritožba, ne uporabljajo celotnega kompleksa zemljišč, temveč le zemljišče, ki je dejansko potrebno za redno uporabo posameznega objekta. Pri tem pa, kot izpostavlja sodišče druge stopnje, pritožba spregleda temeljito in obširno obrazložitev glede pretekle redne rabe zemljišč, po izvedeni parcelaciji sedaj parc. št. 145/8,12 145/713 in 145/18,14 (kriterij iz točke 3 člena 43/1), glede sedanje rabe v smislu dostopnih poti, dovozov, parkirnih prostorov, prostorov za smetnjake, prostorov za igro in počitek, zelenic, zemljišč pod atriji in podobno (kriterij iz točke 2 člena 43/1), kot tudi glede meril in pogojev iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnikov stavb na pripadajočem zemljišču (kriterij iz točke 4 člena 43/1), vse v točkah 41 do vključno 47 izpodbijanega sklepa. Ta je ob povzeti trditveni podlagi udeležencev postopka in na podlagi v dokaznem postopku izvedenih dokazov, rezultat dokazne ocene, ki je v skladu z napotki iz člena 8 ZPP. Pritožba slednje zato ne more uspešno omajati zgolj s selektivnim oz. nedoslednim ponavljanjem trditev (lastnih in drugega udeleženca) glede načina parkiranja v smislu načina rabe,15 ponujenih že v postopku pred sodiščem prve stopnje, katere je prvostopno sodišče dokazno (pravilno) ocenilo. Prav tako pritožba ne pojasni, katere navedbe glede pretekle rabe, podane s strani udeležencev, je prvostopno sodišče prezrlo. Če meri na preteklo dejansko redno rabo zemljišča v povezavi z urejanjem okolice in režimom parkiranja, se je sodišče prve stopnje do njih opredelilo z upoštevanjem v dokaznem postopku ugotovljenih dejstev v obsegu, pravno pomembnem za razsojo, kot to izhaja iz 42. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.16

8. Četudi je glede na v pritožbi izraženo problematiko parkiranja etažnih lastnikov oz. uporabnikov življenjsko gledano razumljivo pritožnikovo zavzemanje za določitev izključno pripadajočega zemljišča k posameznim stavbam, pa je prvostopno sodišče odločitev o določitvi skupnega pripadajočega zemljišča k v tem postopku obravnavanim stavbam, ko je zapolnjevalo kriterij iz 2. točke člena 43/1 ZVEtL-1, oprlo na lastne ugotovitve ob ogledu dne 15. 6. 201817, skladne z oceno iz izvedenskega mnenja izvedenke urbanistične stroke.18 Ni moč prezreti, da se je pritožnik z vsebino omenjenega izvedenskega mnenja že med postopkom na prvi stopnji izrecno strinjal,19 prav tako pa ni imel pripomb tehnične narave na mnenje izvedenca geodetske stroke, s katerim se je opravila parcelacija, in ki ga je prvostopno sodišče nato, kot to izhaja iz že pred izdajo izpodbijanega sklepa pravnomočnega sklepa z dne 28. 10. 2020, izdanega na podlagi člena 13/6 ZVEtL-1, utemeljeno štelo za primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskih vpisov (obrazloženo v točki 32 obrazložitve), v zvezi s katerima tudi v pritožbi ne uveljavlja kakšne bistvene kršitve določb postopka. Pritožbena graja, ker je sodišče prve stopnje skupno pripadajoče zemljišče določilo več stavbam, je tako neutemeljena in ne more omajati pravilnega zaključka prvostopnega sodišča, da nepremičnine parc. št. 145/18, 145/8 in 145/7, vse k. o. ..., predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče k več stavbam, tudi k stavbi ID ...-1286, katere eden od etažnih lastnikov je pritožnik. Ravno zaradi upoštevanja vseh zakonsko predvidenih kriterijev pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča, je, kot to izhaja iz izreka pod točko II, odločilo, da določene nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k posameznim stavbam, zato ne drži očitek, da je prvostopno sodišče ugotovilo zgolj obseg pripadajočega zemljišča, ne pa dejanske rabe posameznih delov.20

9. Tudi nadaljnja graja v zvezi z odločitvijo glede parkirišč pred vhodom v prostore notariata na naslovu S., ki jih uporablja pritožnik kot notar, vključno s parkirnim mestom za invalide,21 glede katerih bi, tako pritožba, sodišče prve stopnje moralo slediti pritožnikovemu zavzemanju za določitev omenjenega zemljišča kot izključnega in ne skupno pripadajočega zemljišča k posameznim stavbam,22 v konkretnem primeru predstavlja lasten, z ničemer dokazno podkrepljen zaključek pritožnika. Ta ob že obrazloženem ne more omajati pravilnega zaključka prvostopnega sodišča, da tudi ta del nepremičnine parc. št. 145/18 ob stavbi ID ...-1286 predstavlja skupno pripadajoče zemljišče k več stavbam, pri čemer se je prvostopno sodišče opredelilo do razlogov, s katerimi je sedanji pritožnik v postopku na prvi stopnji utemeljeval23 svoje drugačno stališče, in pri katerem slednji, kot je to razbrati iz pritožbe, še vedno vztraja, in sicer da bi se k stavbi, katere etažni lastnik je, določilo le njej lastno oz. izključno pripadajoče zemljišče kot del nepremičnine parc. št. 145/18, katerega pa pritožnik določneje niti ne opredeli.

10. Pritožbeni trditvi, da se z izpodbijanim sklepom ni rešilo nobenega vprašanja, ni moč pritrditi; postopek po določbah ZVEtL-1 je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin (člen 1), in na podlagi sprejete odločitve bodo etažni lastniki tudi formalno postali solastniki pripadajočih zemljišč (vpisani v zemljiško knjigo), kar doslej ni bilo izpolnjeno, in bodo lažje kot doslej upravljali z zemljišči, glede na upravičenja, ki jim kot solastnikom pripadajo po določbah SPZ.

11. Pritožnik ne more uspeti niti z nadaljnjo grajo zaključka prvostopnega sodišča, da udeleženec Občina V. ni izkazala, da bi kateri del dovoznih poti in parkirnih prostorov ali zelenic na parceli 145/18 severno oz. vzhodno od obravnavanih stavb predstavljal javno površino. V pritožbi pritrjuje udeleženki Občini V., da je ″javne″ površine trga in povezovalnih pešpoti, zelenic in zasaditve od izgradnje dalje urejala Mestna skupnost U., ki je skrbela za njihovo redno letno ter zimsko vzdrževanje iz svojih proračunskih sredstev, ter opozarja na izvedenkino oceno, da ″bi lahko bil trg tudi v javni rabi″. Tudi navaja, da je Občina O. na ta del postavila „hmeljsko kobulo″, zamenjala tlakovce, itd, zato je absurdno, da je takšen prostor v lasti vseh etažnim lastnikov, saj vpliva na videz trga in urejenega mesta, poleg tega pa bo po pravnomočni določitvi funkcionalnega zemljišča sprememba rabe dejansko neizvedljiva, stroški nujnega vzdrževanja pa bodo naloženi lastnikom skladno z njihovimi deleži, v kolikor bo do rednega vzdrževanja sploh prišlo, saj bo prepuščeno volji etažnih lastnikov. Sodišče druge stopnje izpostavlja, da ZVEtL-1 v 4. členu daje etažnemu lastniku možnost, da se udeležuje postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča kot formalni udeleženec (5. odstavek), kar je pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi izkoristil. Vendar v vlogi udeleženca kot etažni lastnik varuje zgolj svoje pravice na skupnih delih stavbe, zato v pritožbi lahko uspešno izpodbija le tisti del odločbe, ki se nanaša nanj, ne pa tudi del, ki se nanaša na drugega udeleženca z drugimi interesi, ki se zoper sklep ni pritožil. Pritožnik s svojimi navedbami v okviru vložene pritožbe, ki se nanašajo na del odločitve, kateri zadeva izključno drugega udeleženca, zato ne more uspešno izpodbiti razlogovanja prvostopnega sodišča o tem, da del dovoznih poti in parkirnih prostorov oz. zelenic na parceli 145/18, ki se nahajajo severno oz. vzhodno od obravnavanih stavb, ne predstavlja javne površine.

12. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

1 V zvezi s popravnim sklepom N 10/2015 z dne 17. 11. 2022. 2 V zvezi s popravnim sklepom kot pod opombo 1. 3 Vse v zvezi s členom 3 Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). 4 Člen 4/5 ZVEtL-1. 5 Člen 350/1 ZPP, pri čemer je citirana določba, kot tudi vse nadaljnje določbe ZPP, na katere se sklicuje pritožbeno sodišče, uporabljena na podlagi člena 42 ZNP-1. 6 Razen kolikor gre za opravljeni uradni preizkus po čl. 350/2 ZPP. 7 Zlasti gre za določbe člena 42 (ta opredeljuje pripadajoče zemljišče), člena 43 (glede obsega pripadajočega zemljišča) ter člena 44 člena (ki ureja lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču); glej točki 34 in 47 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 8 Kot je podrobno obrazloženo v točkah 35 do vključno 40 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 9 Kar sicer ne drži, glede na odločitev pod točko IV izreka izpodbijanega sklepa. 10 Gre za prostor neposredno (tik) ob vseh obravnavanih stavbah, hkrati tudi za prostor vzdrževanja posamezne stavbe, prostor dostopa do vhodov v posamezne obravnavane stavbe, pa tudi peš povezovalne poti med stavbami in trg; podrobneje o tem v točkah 27 in 41 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 11 Povzetih v točki 2 te obrazložitve. 12 V izmeri 25 m2, v naravi pravokotna tlakovana površina ob severni steni stavbe ID ...-1284 in skrajnem jugozahodnem delu stene stavbe ID ...-1341; podrobneje glej drugi odstavek točke 27 obrazložitve izpodbjanega sklepa; prav tam. 14 Preostanek parcele 145/9 (razen s tem sklepom določenih pripadajočih zemljišč k posameznim stavbam), za katero je sodišče povzelo oceno izvedenke urbanistične stroke, da gre za zemljišče, ki je obdajalo vse stavbe, h katerim je sodišče v tem postopku ugotavljalo pripadajoče zemljišče; glej točko 27 in 33 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 15 Upoštevaje v prvem delu točke 42 po sodišču korektno povzete navedbe udeležencev. 16 Pri čemer je pravilno ugotovilo način parkiranja po sistemu zapolnitve najbližjega parkirnega mesta (uporabniki najprej poizkušajo parkirati najbližje svojim objektom, šele nato pa tudi na bolj oddaljenih mestih), čemur ne nasprotujejo niti navedbe pritožnika, da stranke in zaposleni notariata parkirajo »zlasti« na stavbi notariata in banke bližjih parkirnih mestih (torej ne izključno tam), niti podobne navedbe predlagateljice in etažnih lastnikov A.1; slednji so identične navedbe podali tudi za čas 20 let nazaj. 17 Podrobneje o tem zapisnik na l. št. 366 in dalje – povzeto v drugem odstavku točke 41 obrazložitve izpodbijanega sklepa, zaradi česar ne drži pritožbena navedba, da sodišče ni sprejelo lastnih stališč. 18 Ki ugotavlja, da gre za tolikšno medsebojno prepletenost in navezanost rabe zemljišč za potrebe vseh obravnavanih stavb, da ni možno določenega dela obravnavanega zemljišča ugotoviti kot izključnega pripadajočega zgolj eni posamezni stavbi, ne da bi to bilo storjeno v škodo drugih obravnavanih stavb, ob nadaljnji oceni izvedenke, da določitev parkirnih mest na parcelah 145/7 in 145/18 le za eno stavbo ni možna, ne da bi bila storjena škoda drugim stavbam; parkirna mesta so bila namreč načrtovana ob upoštevanju normativov v času gradnje stavb, in kot taka načrtovana in potrebna za redno rabo obravnavanih stavb, enako velja za zelene površine z drevesno zazelenitvijo med parkirnimi mesti in ob dovozni poti, pri čemer je bila zazelenitev namenjena tako senčenju avtomobilov kot emisijski zamejitvi (zvočni in vizualni barieri) obravnavanih stavb; medtem ko pritožnik ne podaja obrazložene graje glede parc. št. 145/8, ki ne predstavlja parkirišča. 19 Njegova vloga z dne 14. 4. 2017 (l. št. 256 – 257 spisa). 20 Pri čemer je določitev idealnih deležev na skupnem pripadajočem zemljišču skladna z določbami stvarnopravne zakonodaje. 21 Vse obrazloženo v točki 42 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 22 Ki temelji na trditvi, da so takšna zemljišča prvenstveno namenjena redni rabi etažnih lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov. 23 Glej točke 35, 40 in 42 obrazložitve izpodbijanega sklepa.