Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

I. Reviziji tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se v celoti glasi: Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se glasi: ''Tožena stranka Zavarovalnica d.d., je dolžna plačati tožeči stranki J. O., odškodnino v znesku 12.172,31 EUR (prej 2.916.972,37 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: - 11.957,02 EUR (prej 2.865.379,37 SIT) od 26.11.2002 do plačila, - 215,29 EUR (prej 51.593 SIT) od 8.10.2002 do plačila, - 7.093,97 EUR (prej 1.700.000 SIT) od 26.11.2002 do 22.1.2003, in ji povrniti pravdne stroške v znesku 1.732 EUR (prej 415.075 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 419 EUR (prej 100.360 SIT) od 6.3.2006 do plačila in od zneska 1.313 EUR (prej 314.715 SIT) od 6.11.2006 do plačila, vse v roku 15 dni in pod izvršbo.

V presežku za plačilo zneska 6.766,9 EUR (prej 1.621.620 SIT) s pp. se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.'' V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 169,36 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka.

II. V ostalem se revizija zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 166 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko obsodilo na plačilo (še) 1.538.593 SIT odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo različno za vsako od obeh terjatev, višji tožbeni zahtevek (3.000.000 SIT) pa je zavrnilo. Presodilo je, da je primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 1.000.000 SIT, za strah 200.000 SIT, za duševne bolečine zaradi skaženosti 200.000 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2.000.000 SIT, nato pa je od vsote tako odmerjenih zneskov odštelo valorizirani znesek tožniku že izplačane odškodnine (1.913.000 SIT). Toženo stranko je zavezalo tudi k plačilu zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.700.000 SIT od 26.11.2002 do 22.1.2003 in k povrnitvi 383.887 SIT tožnikovih pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odmerjeni znesek zadoščenja iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zvišalo za 300.000 SIT, to je na 2.300.000 SIT, s čimer je skupni znesek odškodnine, ki ga mora tožeča stranka plačati tožniku, zvišalo na 1.838.593 SIT. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženi stranki je naložilo še plačilo stroškov pritožbenega postopka tožeče stranke v znesku 36,82 EUR.

Zoper del sodbe sodišča druge stopnje, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za plačilo nadaljnje odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 2.700.000 SIT (11.267 EUR), je tožnik iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka vložil revizijo. Trdi, da sodišči pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem nista namenili ustrezne teže dejstvom, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel kar dve posebno hudi poškodbi, ob tem pa še več lažjih poškodb, zaradi katerih je trpel hude bolečine od 6 do 10 dni in dva meseca stalnih bolečin srednje intenzitete, ki jih bo v vse težji obliki upoštevaje njegovo trenutno starost občasno prestajal še približno nadaljnjih 60 let. Tudi odškodnina za strah je prenizka. Zelo hud primarni in zmeren sekundarni strah za izid zdravljenja je namreč tožnik trpel v skupnem trajanju najmanj treh mesecev, česar sodišči zopet nista pravilno ovrednotili. Meni, da mu glede na znatno omejeno gibljivost levega zapestja, s čimer je trajno prizadeta funkcija njegove leve roke, tako da zmore le lažja dela, ki terjajo fin prijem s prsti, kar ga bo še kako oviralo pri opravljanju poklica finomehanika, povečana pa je tudi verjetnost nastanka poškodb pri težjih kmečkih opravilih, pripada višja odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Od odškodnine, ki jo v podobnih primerih odmerja sodna praksa, navsezadnje odstopa tudi znesek odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti, zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo pritožbenega sodišča spremeni tako, da mu prisodi še preostanek odškodnine do celotne vtoževane višine z zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse pravdne stroške skupaj z obrestmi.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.; v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Tožnik v uvodu revizije kot enega izmed revizijskih razlogov navaja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar temu razlogu v kasnejšem besedilu revizije ne nameni nikakršne pozornosti. Ker revizijsko sodišče po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP), se z odkrivanjem morebitnih procesnih kršitev ni ukvarjalo.

V zvezi z revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava, ki ga tožnik poskuša uveljaviti s sklicevanjem na prenizko odmerjeno odškodnino za posamezne oblike nepremoženjske škode, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da je presoja pritožbenega sodišča glede pravičnega denarnega zadoščenja za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti oziroma zmanjšanja življenjske aktivnosti skladna s temeljnima načeloma za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, to je z načelom individualizacije odškodnine in načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine. Upoštevanje teh načel ob podlagi v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.; v nadaljevanju OZ) je tisti dejavnik, ki v zvezi z odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo zagotavlja, da se škode različnega obsega obravnavajo enotno in da se zanje določajo pravične denarne odškodnine. Tako mora sodišče v vsakem primeru posebej obseg in vsebino telesnega in duševnega trpljenja, ki ga v povezavi s škodnim dogodkom utrpi oškodovanec, presoditi v primerjavi s posledicami drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. Prav primerjava z odškodninami, odmerjenimi v podobnih primerih, kaže, da sta nižji sodišči načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v predmetni zadevi pravilno upoštevali. Zadoščenje, ki sta ga odmerili za strah in duševne bolečine, namreč ne odstopa od okvirov odškodnin, prisojenih za te oblike nepremoženjske škode v podobnih primerih.

Drugače pa je glede odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Tožniku je bila iz tega naslova odmerjena odškodnina 4172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT), kar ustreza višini 4,8 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v času sojenja na prvi stopnji. Revizija utemeljeno opozarja, da je odškodnina v taki višini odmerjena prenizko. Zlasti še glede na dejstvo, da je tožnik zaradi škodnega dogodka poleg zloma koželjnice leve roke ob popoškodbenem fizioterapevtskem razgibavanju te roke utrpel še pretrganje tetive mišice iztegovalke palca, kar je telesno trpljenje in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, ki jim je bil podvržen, podvojilo tako glede intenzivnosti kot glede časa trajanja. Umestitev zadevnih škodnih posledic v jakosti in trajanju, kot jih je trpel tožnik (v določenem obsegu jih bo trpel tudi v bodoče), v sistem odškodnin, v sodni praksi prisojenih za podobno škodo, revizijskemu sodišču narekuje, da odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zviša za nadaljnjih 4.500 EUR, to je na 10 povprečnih mesečnih neto plač. Tožnik bo tako upoštevaje valorizirani znesek izplačane akontacije skupaj prejel 12.172,31 EUR odškodnine.

Navedeno kaže, da je revizijsko sodišče po prvem odstavku 380. člena ZPP reviziji tožeče stranke delno ugodilo in sodbo drugostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je na tej stopnji sojenja določeno odškodnino zvišalo za 4.500 EUR. V ostalem delu je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Zaradi spremembe odločitve o višini odškodnine je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP ponovno odločalo o stroških vsega postopka.

Glede na spremenjeni pravdni uspeh tožnika, ki sedaj znaša 64 % (od vtoževanih 4.538.593 SIT oz. sedaj 18.939,20 EUR), je tožena stranka po medsebojnem pobotanju dolžna tožniku povrniti 1.732 EUR njegovih pravdnih stroškov, nastalih v postopku na prvi stopnji. Ob tem revizijsko sodišče pripominja, da v odločitev sodišč prve in druge stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od stroška izvedenine (419 EUR oz. prej 100.360 SIT), ki sta jih sodišči naložili toženi stranki v plačilo tudi za obdobje pred izdajo prvostopenjske sodbe, zaradi prepovedi spremembe sodbe v tožnikovo škodo (383. člen v povezavi s 359. členom ZPP), ni moglo poseči. Tožena stranka tako zakonske zamudne obresti iz tega naslova dolguje od 6.3.2006 dalje. Stroški pritožbenega postopka, do povračila katerih je tožnik upravičen, korigirani v skladu s spremenjenim uspehom pa sedaj znašajo 169,36 EUR.

V revizijskem postopku je tožnik uspel z zvišanjem odškodnine za 4.500 EUR, kar glede na v reviziji spornih 11.267 EUR (prej 2.700.000 SIT) predstavlja 40 % uspeh. V skladu z merili Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003 in nasl.) je revizijsko sodišče tožnikove revizijske stroške odmerilo na 415,1 EUR, ob upoštevanju uspeha pa mu jih je nato prisodilo v višini 166 EUR.