Jedro

Ker je dolžnica predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ustavno sodišče RS je ustavno skladnost ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepoma z dne 7. 10. 2021 določilo sodnega izvršitelja ter drugi dolžnici (v nadaljevanju dolžnica) izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR, ki jo mora v roku 30 dni plačati na račun sodišča. 2. Sodišče druge stopnje je dolžničini pritožbi zavrglo.

3. Dolžnica je nato zoper sklep sodišča druge stopnje pri Vrhovnem sodišču vložila laično vlogo, poimenovano „PRITOŽBA (V SKLADU S 127. ČLENOM URS)“. Pojasnjuje, da je nezakonita in protiustavna odločitev sodišča druge stopnje, da pritožba zoper sklep o določitvi sodnega izvršitelja ni dovoljena. Sodiščema prve in druge stopnje očita, da ji nista omogočili pravice do obrambe ter da sta v celoti sledili sodnemu cenilcu. Meni, da je v času epidemije 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o denarni kazni prekratek. Navaja, da izrečena denarna kazen ogroža njeno preživetje, ter da je prodaja nepremičnine glede na višino terjatve nesorazmerna. Sklicuje se na posamezne določbe Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), Protokolov k EKČP ter na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Predlaga vsebinsko obravnavno njenih pritožb ter izvedbo poštenega in javnega sojenja.

4. Vrhovno sodišče je dolžnico z dopisom z dne 29. 4. 2022 opozorilo na zahteve, ki jih za opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v tretjem in četrtem odstavku 86. člena, ter jo pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali kljub temu želi, da o njeni vlogi odloči Vrhovno sodišče, ki bo v tem primeru vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Dolžnica je nato v odgovoru z dne 26. 5. 2022 predlagala, da Vrhovno sodišče vsebinsko odloči o pritožbi in v zvezi s tem povzela posamezne določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), URS, in EKČP ter izpostavila, da Vrhovno sodišče v zadevi I Ips 48832/2014 z dne 31. 7. 2020 vsebinskega odločanja ni vezalo na opravljen pravniški državni izpit vložnika. Vrhovno sodišče je tako dolžničino „pritožbo“ obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. Kot je Vrhovno sodišče dolžnici z dopisom z dne 29. 4. 2022 že pojasnilo, lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu mora biti priložen predlogu za dopustitev revizije (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vrhovno sodišče pri tem še dodaja, da dolžničino sklicevanje na kazensko zadevo I Ips 48832/2014 ni utemeljeno, saj se v konkretnem primeru uporabljajo postopkovne določbe ZPP (15. člen ZIZ), Ustavno sodišče RS pa je ustavno skladnost prej pojasnjene ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.1

7. Ker je dolžnica predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003, Up-1782/08-16, U-I-166/08-8 z dne 18. 6. 2009 ter U-I-277/09-8, Up-1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9 z dne 14. 6. 2011.