Jedro

Sklep o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti je konstitutivne narave in učinkuje z dnem izdaje, ne glede na to, kdaj je bil vročen. Procesna dejanja, ki jih opravi odvetnik po izdaji sklepa, nimajo pravnega učinka. Pritožba, vložena po izdaji sklepa o razrešitvi, se zavrže kot nedovoljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obtoženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi 390. člena v zvezi z drugim odstavkom 375. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožbo, ki jo je odvetnik A. A. dne 12. 1. 2024 (red. št. 993) vložil zoper sodbo III K 9850/2015-985 z dne 7. 7. 2023, zavrglo kot nedovoljeno.

2. Zoper sklep se je "iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava" pritožil odvetnik in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep "odpravi kot nepravilen oziroma nezakonit".

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in procesnega stanja stvari je razvidno, da je bil obtoženemu B. B. z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2154/2022 z dne 7. 7. 2023 in dopolnilno odločbo Bpp 2154/2022 z dne 20. 7. 2023 (za pravno svetovanje in zastopanje tako pred sodiščem prve stopnje kot sodiščem druge stopnje) kot zagovornik postavljen odvetnik C. C., ki je v spis že dne 26. 7. 2023 vložil tudi pooblastilo za zastopanje obtoženca (priloge B37 - B44).

5. Ker si je obtoženec namesto postavljenega zagovornika torej angažiral drugega zagovornika (prvi odstavek 72. člena ZKP), je sodišče prve stopnje na podlagi 72. člena ZKP odvetnika A. A. kot zagovornika po uradni dolžnosti pravilno razrešilo, pri čemer se pritožbeno sodišče ne opredeljuje glede okoliščine, zakaj je do razrešitve prišlo šele s sklepom III K 9850/2015-991 z dne 8. 1. 2024 (list. št. 2311 - 2312). Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da je bil sklep o razrešitvi A. A. obtožencu vročen 8. 1. 2024, odvetniku (ki je, kot že povedano, 12. 1. 2024 vložil pritožbo zoper sodbo) pa 15. 1. 2024. Pritožbeno sodišče se ne opredeljuje niti glede okoliščine, čemu je odvetnik A. A. sklep, ki je bil navsezadnje obtožencu vročen že 8. 1. 2024, prevzel šele sedem dni kasneje.

6. Pravilno stališče sodišča prve stopnje (točka 4 izpodbijanega sklepa), da je sklep o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti konstitutivne narave in učinkuje z dnem izdaje (8. 1. 2024), tj. ne glede na to, kdaj je bil postavljenemu zagovorniku vročen, ima oporo ne le v procesni teoriji,1 temveč tudi v judikaturi (kazenskega oddelka) Vrhovnega sodišča.2 Precedenčno sodišče je judiciralo, da ima dejstvo razrešitve funkcije zagovornika po uradni dolžnosti (z dnem konstitutivne izdaje sklepa o razrešitvi) za posledico, da so vsa njegova procesna dejanja, opravljena po razrešitvi, nedovoljena. Ob prav tako tehtni ugotovitvi (točka 3 izpodbijanega sklepa), da ima pravico do pritožbe le odvetnik, ki opravlja funkcijo zagovornika (prvi odstavek 367. člena ZKP), je sodišče prve stopnje pritožbo odvetnika A. A., ki je bil že štiri dni pred vložitvijo pritožbe zoper sodbo razrešen kot obtoženčev zagovornik po uradni dolžnosti, pravilno in tudi zakonito zavrglo kot nedovoljeno (390. člen v zvezi z drugim odstavkom 375. člena ZKP). Na procesno pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne more imeti vpliva okoliščina, da je preteklo dobrih pet mesecev od vložitve pooblastila odvetnika C. C. do razrešitve odvetnika A. A., zato se o tem višjemu sodišču ni treba izrekati. Odločilno procesno dejstvo je, da je bil odvetnik A. A. razrešen dne 8. 1. 2024, zaradi česar je njegova pritožba z dne 12. 1. 2024 nedovoljena.

7. Naziranja sodišča prve stopnje, da je sklep o razrešitvi zagovornika konstitutivne narave z učinkom od dneva izdaje, tj. ne glede na trenutek vročitve razrešenemu zagovorniku, ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na sodbi (upravnega oddelka) Vrhovnega sodišča U 163/94-4 z dne 10. 10. 1996 in U 1400/93-4 z dne 7. 7. 1994 (ki urejata napredovanje v nazivih v šolstvu). Ne le, da gre za trideset let stari sodbi z neprimerljivega pravnega področja in da ju pritožba nedosledno povzema (saj judicirata, da konstitutivna odločba "pravno učinkuje od tedaj, ko obstaja, to je od dneva, ko je bila izdana (!), oziroma vročena stranki"); zgoraj citirana ter kasnejša praksa Vrhovnega sodišča s kazenskopravnega področja, ki obravnava prav procesno situacijo, podano v predmetni zadevi, pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, ki je, kot tudi že povedano, potrjena še s kazenskoprocesno teorijo. Zato pritožnik z nasprotnimi izvajanji ne bo mogel uspeti.

8. Do drugačne odločitve ne more privesti niti pritožbeno sklicevanje na pravico do poštenega postopka (pravičnega sojenja) in na pravico do pritožbe v kazenskih zadevah, ki sta gotovo pravici konvencijskega ranga, ter na pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Zaradi zavrženja pritožnikove pritožbe zoper sodbo ni bilo poseženo v navedene obtoženčeve pravice, saj je pravočasno in dovoljeno pritožbo zoper sodbo vložil obtoženčev zagovornik, odvetnik C. C. (red. št. 1002). Ta pritožba pa bo predmet meritorne obravnave pritožbenega sodišča, vključno s preizkusom izrečene sodbe, ki ga mora pritožbeno sodišče opraviti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP). Zato niti na tej osnovi ni temelja za poseg v izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje.

9. Glede na vse pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo odvetnika A. A. zoper zakonit sklep, tj. ob izostanku uradoma preizkušanih kršitev (peti odstavek 402. člena ZKP), zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Ker je obtoženi upravičen do brezplačne pravne pomoči, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).

1 Horvat Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 168, tč. 1; Šepec M. (ur.): Zakon o kazenskem postopku s komentarjem - 1. knjiga, Lexpera & GV Založba, Ljubljana 2023, str. 490, tč. 5. 2 Sklepa VS RS XI Ips 33/2009 z dne 7. 5. 2009 (točka 4 obrazložitve) in I Ips 232/2000 z dne 5. 10. 2000.