Jedro

Predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. V celoti se osredotoča na pomen konkretne zadeve, čemur revizijski postopek (vsaj v prvi vrsti) ni namenjen. Ne utemelji, v čem naj bi imeli odgovori na zastavljena vprašanja domet za pravni red in sodno prakso, ki bi segal onkraj izida postopka v konkretni zadevi.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta bili od 28. 11. 2014 do 29. 6. 2022 solastnici nepremičnine, ki je v naravi zemljišče s stanovanjsko hišo. Delež tožnice je znašal 1/4, toženca pa ¾. Tožnica je toženca večkrat pozvala, naj ji nepremičnino izroči v posest do višine njenega solastniškega deleža, a naj tega ne bi storil. Trdi, da ji je toženec najmanj od januarja 2015 onemogočal uporabo njenega solastnega deleža, zato od njega s tožbo zahteva plačilo uporabnine 24.600 EUR za obdobje 5 let pred vložitvijo tožbe, 7.380 EUR za obdobje od 1. 9. 2020 do 1. 3. 2022 in 2.300 EUR za obdobje od 1. 3. 2022 do 1. 7. 2022. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožnici v roku 15 dni plačati 17.866,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.929,12 EUR od 28. 6. 2020 dalje, od 3.987,40 EUR od 7. 3. 2022 dalje in od 950 EUR od 25. 7. 2022 dalje. Tožbeni zahtevek je v presežku zavrnilo. Povračilo tožničinih pravdnih stroškov je naložilo v plačilo tožencu.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.V zvezi s to odločitvijo tožnica Vrhovnemu sodišču predlaga dopustitev revizije glede sledečih vprašanj:

1. Ali je v postopku na prvi in drugi stopnji prišlo do bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odst. 339. čl. ZPP?

2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili pravico predlagateljice do kontradiktornega postopka iz 5. čl. ZPP in pravico do izvedbe predlaganega dokaza s postavitvijo sodnega cenilca?

3. Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe 2. čl. Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih in za cenitev pravic na nepremičnini upoštevali mnenje in dopolnitve mnenja, ki ga je izdelal sodni izvedenec, ki ni cenilec in ki je ocenil, da je edino pravilno vrednotenje višine tržnih najemnin le na podlagi primerljivih najemnin pri tem materialnopravno zmotno ocenili višino poštene tržne najemnine?

4.Predlog ni popoln.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6.Predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. Spoštovanje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki so do strank sicer stroge, je namreč nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča.

7.Obravnavani predlog, ki je napisan kot klasična revizija, ne kot predlog za njeno dopustitev, predpisanih zahtev ne izpolnjuje - ne zadosti zahtevam po natančnosti in konkretnosti. V pretežnem delu gre namreč za skoraj dobeseden prepis predlagateljičinih pritožbenih navedb, ki so malce razširjene in dopolnjene z vprašanji, glede katerih je predlagana dopustitev revizije. Prvi dve vprašanji nista oblikovani konkretno.

8.Predlagateljica preko zatrjevanih kršitev procesnega in materialnega prava, ki naj bi jih zagrešili sodišči prve in druge stopnje, v pretežnem delu vsebinsko napada dokazno oceno, izraža svoje nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Enako, seveda, velja tudi za predlog za dopustitev revizije. Ker predlog v pretežnem delu predstavlja le prepis pritožbe, na katero je sodišče druge stopnje že odgovorilo, se z razlogi sodišča druge stopnje vsebinsko sploh ne sooči.

9.Iz predloga tudi niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj. Predlagateljica ne utemelji, v čem naj bi imeli odgovori na zastavljena vprašanja domet za pravni red in sodno prakso, ki bi segal onkraj izida postopka v konkretni zadevi. Njihovo občo pomembnost utemeljuje le s skopo navedbo, da naj sodišče predlagano revizijo dopusti zaradi enotne uporabe prava in pravne varnosti ter pravice do enakega varstva pravic. Konkretnejših navedb glede tega ne podaja. Gre za vsebinsko prazno floskulo, ki ne zadosti zahtevi iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Neobstoja ali neenotnosti sodne prakse oziroma odstopa od nje ne zatrjuje. Predlog se v celoti osredotoča na pomen konkretne zadeve, čemur revizijski postopek (vsaj v prvi vrsti) ni namenjen.

10.Ker tožničin predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.

11.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklepi VSRS II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 468/2024 z dne 12. 3. 2025, II DoR 1/2025 z dne 12. 3. 2025 in številni drugi.