Jedro

Pri oceni, ali je bila med strankama sklenjena menjalna pogodba, mora sodišče upoštevati tudi določila Zakona o kmetijskih zemljiščih, če gre za promet s kmetijskimi zemljišči.

Izrek

Pritožbama tožeče in tožene stranke se ugodi, zato se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna izstaviti tožeči stranki sočasno, to je takoj, ko ji bo tožnik izročil priključke za traktor, znamke Tomo Vinkovič T21, in sicer: plug, prikolico in rotovator, listino, primerno za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na nepremičnini s parc. št. ... in parc. št. ..., obe vpisani v 4. z.k. telesu, vl. št. ... k.o. ... , sicer bo tako listino nadomestila ta pravnomočna sodba. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki.

Tožena stranka v pritožbi izrecno izpostavlja, da pogodba med strankama nikoli ni bila sklenjena. Tožniku je bila dana pisna izjava, katero je prejel dne ...., da lahko na spornih parcelah kosi travo, zemljišče pa bo lahko odkupil, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Sodišče to izjavo ni upoštevalo. Ta izjava pa je bila tožniku dana tri mesece za tem, ko je kupil traktor. Pogoje in promet s kmetijskimi zemljišči ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in sodišče bi moralo upoštevati določila tega zakona. Nato v pritožbi napada dokazno oceno, polemizira z izpovedmi prič in tožnika, predvsem pa sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo pripomb tožene stranke k izvedeniškemu mnenju izvedenca kmetijske stroke.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožeča stranka pa se zoper izpodbijano sodbo pritožuje v delu, v kolikor ji je naloženo, da mora toženki izročiti plug, prikolico in rotovator. Po mnenju pritožbe je takšna odločitev sodišča prve stopnje napačna, kajti sodišče prve stopnje se je oprlo le na izpoved J.F., ki ima interes prikazati navidezno prikrajšanje. Gre pa mimo izpovedi ostalih prič in izjave J.F., katero je lastnoročno podpisal in katera je v nasprotju z njegovo izpovedjo. Očitno je, da je bila pred leti sklenjena povsem določena pogodba, po kateri je toženka prodala obe zemljišči tožniku s tem, da predstavlja kupnina vrednost traktorja, ki ga je tožnik toženki izročil. Ta pa je začela traktor takoj uporabljati. Šele potem, ko je tožnik začel zemljišče obdelovati in je spremenilo videz, je tožena stranka začela govoriti o večji vrednosti zemlje in da bi ji tožnik moral izročiti še plug, prikolico in rotovator.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zato zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je namreč napačno štelo, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo za kmetijsko zemljišče parceli št. ... in ... k.o. ..., ker sta se dogovorili tako o predmetu prodaje kot o njegovi ceni. Toženka naj bi parceli tožniku izročila v posest in ta ji je izročil nov traktor znamke Tomo Vinkovič T 21. Ker naj bi bila prodajna pogodba v pretežni meri realizirana, je po mnenju sodišča prve stopnje po določilih člena 73 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) tudi veljavno sklenjena. Že iz trditvene podlage tožbe izhaja, da sta se pravdni stranki dogovarjali o menjavi, tožeča stranka naj bi tožencu izročila parceli, toženec pa njej traktor. Gre torej za menjalno pogodbo in ne kupoprodajno pogodbo in zato bi sodišče moralo ugotavljati, ali je bila sklenjena menjalna pogodba in ne kupoprodajna pogodba. Sodišče prve stopnje je zaslišalo celo vrsto prič glede dogovora med pravdnima strankama, ni pa upoštevalo in ocenilo izjave, ki jo je tožena stranka dala tožniku in jo je ta v pisni obliki tudi prejel. V tej izjavi naj bi bilo navedeno, da bo zemljišče tožnik odkupil, če bodo dani pogoji in sklenjena kupoprodajna pogodba. Ocena te izjave je v povezavi z ostalimi dokazi gotovo pomembna za odločitev o tem, kakšen dogovor je bil med strankama sklenjen. Zanesljiv tudi ni zaključek sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnik toženki izročil traktor s priključki. To je prikolico, plugom in rotovatorjem. Za takšno odločitev sodišče prve stopnje ni imelo dovolj opore v izvedenih dokazih. Svojo odločitev je oprlo le na izpoved priče J.F., kateri je izrecno povedal, da takrat, ko so tekli pogovori o prodaji zemljišča, ni bil zraven. Povedal pa je, da je bilo govora, da bo traktor, ki ga bo tožnik izročil toženki, imel plug in prikolico. Na podlagi tako nedosledne izpovedi te priče pa sodišče prve stopnje nezanesljivo zaključuje, da sta se strani dogovorili, da bo tožnik toženki izročil toženki traktor s priključki. Ostale zaslišane priče pa o tem niso vedela ničesar. Izpoved J.F. pa je tudi v nasprotju z dano pisno izjavo, katero pa sodišče prve stopnje ni ocenjevalo.

Traktor je toženka prevzela in ga začela uporabljati. Šele, ko je tožnik vložil predmetno tožbo, pa je toženka začela zatrjevati, da bi ji moral izročiti poleg traktorja tudi priključke. Tudi to dejstvo bi sodišče prve stopnje moralo oceniti poleg vseh ostalih. Ne samo to, da sodišče prve stopnje dejansko stanje ni zanesljivo ugotovilo, je po oceni pritožbenega sodišča potrebno izrecno upoštevati tudi to, da gre za promet s kmetijskimi zemljišči, katerega ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS št. 59/96) in to določila glede prometa s kmetijskimi zemljišči. Gre za posebno naravo posameznih obligacijskih razmerij, ki so drugače urejena v ZKZ, zato je na podlagi 24. člena ZOR potrebno za odločanje v tem sporu upoštevati tudi omenjeni zakon. Pritožbeno sodišče je zato iz navedenih razlogov obema pritožbama pravdnih strank ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje upošteva predvsem razloge tega sklepa in razčisti vse pravno relevantne okoliščine ter o zadevi ponovno odloči. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).