Jedro

Vrhovno sodišče predlogu za podaljšanje pripora še za 3 (tri) mesece ni sledilo in je pripor podaljšalo le za 1 (en) mesec, ker je ključni dokaz, ki je prevesil sum v utemeljen sum, obstoj karakterističnih delcev na obdolžencu oziroma njegovi jakni ali plašču. Če se izkaže obdolženčev zagovor, da so bili navedeni delci nanešeni na njegova oblačila ob streljanju v strelskem klubu prejšnjo zimo, za verjetnega, se bo seveda stopnja utemeljenega suma, da je storil obravnavano kaznivo dejanje, ob izostanku kakršnihkoli novih dokazov, bistveno zmanjšala. Zato mora preiskovalni sodnik nemudoma postaviti izvedenca, ki bo na to vprašanje odgovoril.

Izrek

Zoper obdolženega M. N. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor še za 1 (en) mesec, to je do 22. 4. 2015.

Obrazložitev

1. Zoper obdolženega M. N. je preiskovalni sodnik na zapisnik uvedel preiskavo zaradi kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). S sklepom I Kpd 53384/2014 dne 24. 12. 2014 je zoper obdolženca odredil pripor iz pripornega razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). V čas pripora je preiskovalni sodnik vštel čas od 6.10 ure od 22. 12. 2014, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani mu je s sklepom I Ks 53384/2014 na seji dne 20. 1. 2015 podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še za 2 (dva) meseca, to je do 22. 3. 2015 do 6.10 ure.

2. Dne 13. 3. 2015 je okrožna državna tožilka predlagala, da se obdolženemu M. N. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podaljša pripor še za 3 (tri) mesece. Meni namreč, da je utemeljen sum podan oziroma se je z izvedenimi dokazi še podkrepil, prav tako pa je še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

3. Na predlog okrožne državne tožilke je odgovoril zagovornik obsojenca in v odgovoru obširno navaja, zakaj po njegovem ni podan utemeljen sum, da bi obdolženi M. N. storil obravnavano kaznivo dejanje. Pri tem opozarja na izvedensko mnenje izvedenca klinične psihologije dr. E. B., ki pri obdolžencu ni zaznal nobene duševne motnje niti duševne bolezni oziroma karkoli, kar bi mu onemogočalo nadzor nad agresivnimi impulzi. Prav tako opozarja, da obsojenec glede na komunikacijo preko telefona in upoštevaje izpovedbi soproge in hčerke na kraj storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne bi mogel priti pravočasno, oziroma bi lahko prispel šele ob 19.38 uri, torej v času, ko je bil J. K. že ustreljen. Nadalje opozarja tudi na izpovedbi prič D. A. in M. Č., ki sta opazila pred restavracijo osebi, ki bi lahko bili z obravnavanim umorom povezani. Glede karakterističnih delcev, ki nastanejo pri streljanju, pa meni, da so ti delci ostali na plašču še od začetka leta 2014, ko je zadnjič streljal v strelskem klubu D. Obdolženec namreč pri streljanju ni uporabljal rokavic, po samem streljanju pa si rok ni nikoli umil, prav tako pa svojega plašča ni opral oziroma odnesel v čistilnico. Sledovi delcev so praktično tudi zanemarljivi in ne zadoščajo za obstoj standarda utemeljenega suma. Slednjič pa po mnenju zagovornika tudi ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Med preiskavo je bilo namreč zaslišanih preko trideset prič, med njimi tudi osebe, ki jih kot ogrožene navaja tožilka v predlogu, pa so kakršnokoli ogroženost zanikali.

4. Po tretjem odstavku 205. člena ZKP je preiskovalni sodnik predlog za podaljšanje pripora in odgovor na predlog predložil Vrhovnemu sodišču s pojasnilom, da je zoper obsojenega M. N. potrebno pripor podaljšati, do sedaj še niso bile zaslišane vse priče, ki jih je predlagalo tožilstvo in obramba, prav tako je potrebno pridobiti tudi rezultate pregleda zaseženih računalnikov, telefonov ter varnostnih kamer, potrebno pa bo odrediti izvedenstvo balistične in kemijske stroke.

5. Zoper obdolženega M. N. je, kot je bilo že povedano, preiskovalni sodnik uvedel preiskavo zaradi kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, za takšno dejanje pa je v zakonu predpisana kazen zapora najmanj petnajstih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora nad 3 (tri) mesece po drugem odstavku 205. člena ZKP je podan.

6. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7. Pri presoji obstoja utemeljenega suma Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zaenkrat podan motiv za storitev obravnavanega kaznivega dejanja (hudo razočaranje nad izgubo službe in s tem povezane zamere do sodelavcev v K.), prav tako je zaenkrat še izkazana časovna možnost, da bi dejanje lahko storil. Motiv in možnost seveda za obstoj utemeljenega suma ne zadoščata, ključen dokaz, ki stopnjo verjetnosti dvigne na nivo utemeljenega suma, pa so karakteristični delci najdeni na obsojencu (na desni in levi roki, na lasišču), predvsem pa na jakni oziroma plašču (na rokavih ter v desnem in levem žepu).

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je glede na obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi M. N. storil tako hudo in vnaprej načrtovano kaznivo dejanje ter ob upoštevanju mnenja izvedenca za klinično psihologijo, priporni razlog ponovitvene nevarnosti še vedno podan. Izvedenec doc. dr. E. B. je namreč poleg tega, na kar je opozoril že zagovornik v izjavi, povedal še, da se obdolženec nikakor ni sprijaznil z izgubo službe in da ga to še vedno močno vznemirja in da so poleg razočaranja in depresivne naravnanosti pri njem prisotna tudi agresivna in maščevalna občutja, ki jih zaenkrat sicer še relativno dobro nadzira, goji pa jih predvsem do svojih bivših sodelavcev na K. Pri tem tudi ni mogoče mimo izpovedbe A. F., ki je izrecno navedel, da je obdolženec, ko je bil dokaj razburjen govoril o nekem seznamu na katerem naj bi bilo pet oseb, ki jih je treba „fentati“ in med njimi je bil tudi pokojni J. K., poleg njega pa še drugi sodelavci iz K. Vse navedeno pa so po presoji Vrhovnega sodišča tiste okoliščine, ki kažejo na obstoj konkretne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, zaradi česar je obdolžencu pripor podaljšalo.

9. Okrožna državna tožilka je sicer predlagala podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti še za 3 (tri) mesece, enako meni tudi preiskovalni sodnik, vendar pa Vrhovno sodišče temu predlogu ni sledilo in je pripor podaljšalo le za 1 (en) mesec. Pripor je namreč najhujši poseg v človekovo svobodo, zaradi česar je potrebno v teh primerih postopati posebej hitro. Najpomembnejši oziroma ključni dokaz, kot je bilo že povedano, ki je prevesil sum v utemeljen sum, je obstoj karakterističnih delcev na obdolžencu oziroma njegovi jakni ali plašču. Če se izkaže obdolženčev zagovor, da so bili navedeni delci nanešeni na njegova oblačila, predvsem v desni žep ob streljanju v strelskem klubu D. prejšnje zime, za verjetnega, se bo seveda stopnja utemeljenega suma, da je storil obravnavano kaznivo dejanje in ob izostanku kakršnihkoli novih dokazov bistveno zmanjšala. Zato mora preiskovalni sodnik nemudoma postaviti izvedenca balistične oziroma kemijske stroke, ki bo na to vprašanje odgovoril, kakor tudi na vprašanje, ali je glede na relativno majhno število karakterističnih delcev obdolženec sploh možen strelec. Ob presoji, da je pripor še vedno sorazmeren ukrep je pripor podaljšalo do 22. 4. 2015.