Jedro

Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala VI. stopnje strakovne izobrazbe, mu tožena stranka s tem, ko mu je ponudila PZ za delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe, ni pomudila ustreznega dela, čeprav ima tožnik pridobljeno le V. stopnjo strokovne izobrazbe.

Ker je tožnik spreje PZ za neustrezno zaposlitve, ima pravico so sorazmernega dela odpravnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v drugem odst. 2. tč. in v 3. tč. izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožniku plačati razliko odpravnine v znesku 41.680,00 SIT, v roku 8 dni.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 22.405,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila, v roku 8 dni." V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (v 1. tč., v prvem odst. 2. tč. izreka in v 4. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 16.500,00 SIT, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek, da se razveljavi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka izdala tožniku dne 19.8.2004 (1. tč. izreka); zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna za čas od mesecev oktobra 2004 do marca 2005 plačati tožniku razliko nadomestila plače v skupnem znesku 244.147,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov, razvidnih iz izreka sodbe (prvi odst. 2. tč. izreka); zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko odpravnine v znesku 41.680,00 SIT (drugi odst. 2. tč. izreka) in zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v 8 dneh pod izvršbo (3. tč. izreka). Glede stroškov tožene stranke je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (4. tč. izreka).

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/04) uporablja tudi v sporih pred delovnimi sodišči. Navaja, da ima izpodbijana sodba v obrazloženih razlogih takšne pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Tožena stranka je kršila zakonske določbe tako v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot v primeru ponudbe nove pogodbe. Pisna izjava o odpovedi pogodbe ni dovolj obrazložena. Ne zadostuje ugotovitev, da se mu odpoveduje pogodba zaradi organizacijskih sprememb. Predvideva, da je prišlo do ukinitve delovnega mesta vodje izdelave žebljev le zaradi postopka pri sodišču. Če je dejansko opravljal drugo delo, bi to pomenilo ustno spremembo pogodbe. Vendar takšna sprememba ni dopustna. Dvomi, da je bilo za prejšnje delovno mesto zahtevana samo višješolska izobrazba. V kolikor je zaradi tega prejemal višjo plačo, mu to ne more biti v škodo. Po poklicu je elektrotehnik, s pridobljeno V. stopnjo strokovne izobrazbe.

Povsem nerazumljivo je, da mu je tožena stranka ponudila sklenitev nove pogodbe za delovno mesto, za katero se je v primerjavi s prejšnjim zahtevala nižja izobrazba. Glede na to, da je pristal na neustrezno zaposlitev, je opravičen do plačila zahtevane odpravnine. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oz.

podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno razsodilo. Tožnik ima pridobljeno samo srednješolsko izobrazbo, zaradi česar je nelogično, da zahteva razporeditev na delovno mesto, za katero se zahteva višja izobrazba. Iz tega naslova ni upravičen tudi do razlike v plači. Ukinitev delovnega mesta pomeni organizacijsko spremembo in v tej posledici poslovni razlog. Tožnik je podpisal novo pogodbo, pri kateri gre za ustrezno zaposlitev in tako še naprej ostal v delovnem razmerju.

Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka, ki se nanaša na očitano neskladnost v sodbi v delu med izrekom in njeno obrazložitvijo. Tudi ni ugotovilo tako v zvezi z izvedenim postopkom na prvi stopnji kot izdano sodbo takšne bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje, ki se nanaša na utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika iz poslovnih razlogov, pravilno uporabilo materialno pravo. Vendar pa je pri presoji ponudbe nove tožnikove zaposlitve, ustreznosti delovnega mesta in pravice tožnika do odpravnine, sprejelo zmotne materialnopravne zaključke, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka v letu 2004 ukinila delovno mesto vodje izdelave žebljev, za katero je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi že v letu 1999. Ne glede na to, da je tožnik ves čas izvajal druge delovne zadolžitve, je do odpovedi pogodbe prejemal plačo v višini tarifnega razreda iz pogodbe o zaposlitvi. Nato mu je tožena stranka dne 19.8.2004 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi in v pisni odpovedi navedla, da je to storila zaradi organizacijskih sprememb.

Tožniku je istočasno ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kontrolorja kvalitete in tožnika opozorila, da v primeru odklonitve ponudbe ne bo upravičen do odpravnine. Tožnik je ponudeno pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto, za katero se je zahtevala V. stopnja izobrazbe, podpisal ter v nadaljevanju v sporu pred delovnim sodiščem zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, plačilo razlike nadomestila plače in plačilo odpravnine.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi,da je tožena stranka po tem, ko je ukinila delovno mesto vodje izdelave žebljev zaradi reorganizacije obrata žebljarne, pravilno seznanila tožnika z navedenim organizacijskim razlogom, ki predstavlja poslovni razlog ter podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz določbe 1. alinee, 1. odst. 88. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/02). Na takšno ugotovitev ne vpliva dejstvo, da je tožnik pred tem dejansko opravljal druge delovne zadolžitve in ne dela vodje izdelave žebljev iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je v pisni odpovedi dovolj jasno obrazložila ugotovljeni poslovni razlog na tožnikovi strani, zaradi česar kakršnokoli pritožbeno opozarjanje, da je pomankljivo izvedla postopek odpovedi pogodbe, ne more biti sprejemljivo. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo v delu, ki se nanaša na odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in plačila razlike nadomestila plače. Vendar je sodišče prve stopnje pri ugotovitvi ustreznosti nove zaposlitve glede delovnega mesta kontrolorja kvalitete, ki je bilo tožniku ponudeno ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sprejelo zmotno materialnopravno presojo. Za pravilno presojo je odločilno, da je imel tožnik pred postopkom odpovedi pogodbe sklenjeno delovno razmerje pri toženi stranki za delovno mesto vodje izdelave žebljev, za katero se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe. Zato predstavlja novo delovno mesto kontrolorja kvalitete, za katero se zahteva V. stopnje izobrazbe, v skladu z določbo 3. odst. 90. čl. ZDR neustrezno delo, ne glede na dejstvo, da ima tožnik pridobljeno V. stopnjo strokovne izobrazbe. Po navedeni določbi ZDR se kot ustrezno delo šteje tisto delo, za katero se zahteva enaka vrsta ali stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu. Ker je tožnik s podpisom nove pogodbe sprejel neustrezno zaposlitev, ki ni bila enaka delovnemu mestu iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do plačila odpravnine v znesku 41.680,00 SIT, ki jo je zahteval v tožbi.

Zato je pritožbeno sodišče v tem obsegu izpodbijanja sodbe ugodilo pritožbi in na podlagi določbe 4. tč. 358. čl. ZPP v delu odločitve, ki se nanaša na plačilo odpravnine (v drugem odst. 2. tč. izreka) spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odpravnino v znesku 41.680,00 SIT.

Pritožbeno sodišče je ob takšnem delnem uspehu tožnika v sporu, poseglo tudi v odločitev o stroških. Glede na to, da je v tožbi uveljavljal še ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe in plačilo razlike nadomestila plače (244.147,00 SIT), je ob primerjavi višine dosojene odpravnine ugotovilo 17 % uspeh v sporu. Tako je tožniku priznalo samo potrebne stroške in sicer za tožbo (v skladu s predlogom) 160 točk, za pripravljalno vlogo z dne 24.11.2004 120 točk, za udeležbo pooblaščenca na poravnalnem naroku 160 točk in 80 točk za odsotnost iz pisarne, za udeležbo pooblaščenca na naroku glavne obravnave 160 točk in 80 točk za odsotnost iz pisarne ter 150 točk za trajanje naroka, to je skupaj 910 točk, kar ob vrednosti 110,00 SIT za točko (Ur.

l. RS, št. 67/03) in 20 % DDV znaša 120.120,00 SIT. K temu znesku mu je priznalo administrativne stroške v višini 2.000,00 SIT ter prevozne stroške pooblaščenca v višini 2 x po 4.836,00 SIT, to je skupaj 131.792,00 SIT stroškov postopka na prvi stopnji. Glede na že ugotovljeni 17 % uspeh v sporu je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka na prvi stopnji v znesku 22.405,00 SIT, ki jih je pritožbeno sodišče naložilo v plačilo toženi stranki, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

V preostalem pa je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v nespremenjenem delu (v 1. tč., prvem odst. 2. tč. in 4. tč.

izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je priznalo tožniku v skladu s pritožbenim uspehom sorazmerni del stroškov, ki jih je imel z vložitvijo pritožbe, to je 16.500,00 SIT, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki.

Odločitev o stroških postopka ima podlago v določbi 2. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP.