Jedro

Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru o objektivni identiteti ni dvoma, saj sta v obeh zadevah enaka tako tožbena predloga kot tudi dejanski podlagi obeh zahtevkov: uveljavlja se ničnost notarskega zapisa o zavarovanju toženki danega posojila zaradi njegove navideznosti, ravnanje tožencev pa je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli; zaradi ničnosti zavezovalnega posla se nadalje uveljavlja izbrisna tožba. Razlika med obema zahtevkoma je v subjektivnem pogledu: v pravnomočno končani zadevi je bilo odločeno po tožbi toženke zoper toženca, torej med pogodbenima strankama, v tej zadevi pa tožnika (kot tretja) tožita obe pogodbeni stranki. Temeljno pravilo v pravdnem postopku sicer je, da sodba učinkuje med strankama tega postopka. Le stranki postopka sta vezani na pravnomočno sodbo in ne moreta začeti nove pravde o isti stvari. Vendar pa je razvoj ureditve sodnega varstva civilnopravnih pravic pokazal, da so nujni primeri, ko pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes ali tudi erga omnes).

Nična pogodba je neveljavna že od samega začetka. Ničnost učinkuje sama po sebi, brez kakršnegakoli akta in upoštevati jo je treba po uradni dolžnosti. Na ničnost se lahko sklicuje vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Sklicevanje na ničnost torej ni pridržano samo strankam pogodbe, saj ugotovitev ničnosti učinkuje erga omnes. Zato s procesnega vidika med strankama pogodbe pravnomočna ugotovitev, da je pogodba nična, neposredno učinkuje tudi na položaj tretjih oseb; učinek je podoben kot pri sodbah v statusnih sporih.

Navedeno velja le za del zahtevka, ki se tiče ničnosti med tožencema sklenjenega pravnega posla, ne pa tudi za zahtevek iz izbrisne tožbe. Odločitev o tem zahtevku nima erga omnes učinkov, zato v razmerju do tožnikov o v tej pravdi uveljavljenem zahtevku iz izbrisne tožbe ni pravnomočno odločeno. Šele z ugoditvijo njunemu zahtevku iz izbrisne tožbe bosta tožnika pridobila možnost oziroma pravico, da sama v zemljiškoknjižnem postopku dosežeta izbris hipoteke in neposredne izvršljivosti notarskega zapisa na nepremičninah, katerih (so)lastnika sta.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje in sodba sodišča prve stopnje razveljavita v delu, ki se nanašata na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa SV 212/07 z dne 18. 4. 2007, in se tožba v tem delu zavrže. II. Sicer se revizija zavrne.

III. Toženec krije sam svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom (I. točka izreka) ugotovilo, da je pravdni postopek prekinjen v delu, ki se nanaša na (prvo) toženko, z dnem 11. 12. 2015 zaradi začetka postopka osebnega stečaja, in sicer v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičnini do ½ parc. št. 1707/34 k. o. ... Z delno sodbo (II. točka izreka) pa je razsodilo, da je ničen notarski zapis SV 212/07 z dne 18. 4. 2007 med tožencema, s katerim je toženka posojilo v višini 120.000,00 EUR zavarovala z ustanovitvijo in vknjižbo hipoteke ter zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri parc. št. 1707/16 in do ½ parc. št. 1707/34 k. o. ... v korist (drugega) toženca, in je neveljavna vknjižba hipoteke ter neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri parc. št. 1707/16 in 1707/34 k. o. ..., pri nepremičninah parc. št. 1707/16 in do ½ parc. št. 1707/34 k. o. ... pa se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše ustanovitev in vknjižba hipoteke ter zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV 212/07 v korist toženca. Odločilo je še o pravdnih stroških, ki jih je toženec dolžan povrniti tožnikoma (III. in IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je toženec pravočasno vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in „kršitve enakega varstva pravic in pravice do pravnega sredstva, torej iz razlogov po 1. in 3. točki 370. člena ZPP ter 22. in 25. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP“ ter predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi pritožbi ugodi, delno sodbo sodišča prve stopnje pa spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da jo razveljavi (podrejeno, da razveljavi tudi sodbo sodišča prve stopnje) in zadevo vrne sodišču druge stopnje (podrejeno sodišču prve stopnje) v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP1) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

**Relevantno dejansko stanje**

5. Tožnika sta 10. 3. 2000 sklenila s toženko prodajno pogodbo, s katero sta od nje kupila parcelo 1707/16 in ½ parcele 1707/34, obe k. o. .... Zaradi spora med pogodbenimi strankami je bil v teku pravdni postopek, v katerem je bilo (šele) s sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 4/2010 in II Ips 5/2010 z dne 25. 4. 2013 ugotovljeno, da je bila sklenjena prodajna pogodba, toženki pa naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice tožnikov. V zemljiško knjigo sta se 12. 9. 2013 vpisala kot lastnika parcele št. 1707/16 (vsak do ½), 13. 9. 2013 pa kot solastnika do ½ (vsak do ¼) parcele št. 1707/34 k. o. ....

6. Toženca sta že 18. 4. 2007 pri notarju sklenila posojilno pogodbo, po kateri je toženka prejeto posojilo 120.000,00 EUR zavarovala z ustanovitvijo in vknjižbo hipoteke ter zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri tožnikoma prodanih parcelah oziroma na parceli 1707/34 v celoti. Ker toženka posojila ni vrnila, je toženec sprožil izvršbo, ki pa se ni končala s prodajo nepremičnin.2

7. Toženka je zoper toženca vložila kazensko ovadbo zaradi goljufije, ker naj bi bila posojilna pogodba zgolj navidezna, toženec pa zoper toženko kazensko ovadbo zaradi krive ovadbe. Toženec je bil v kazenskem postopku pravnomočno oproščen obtožbe.

8. Toženka je zoper toženca vložila tudi tožbo zaradi ugotovitve ničnosti hipotekarne posojilne pogodbe in izbrisa vknjižbe. Postopek je pravnomočno zaključen s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 776/2017 z dne 23. 6. 2017, s katero je bilo ugotovljeno, da je med tožencema sklenjena hipotekarna posojilna pogodba nična, da je neveljavna zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa in zato vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje.3

9. Tudi v tem postopku je bilo ugotovljeno, da toženec toženki ni izročil 120.000,00 EUR in da je bila volja tožencev kot pogodbenih strank ustvariti zmotno predstavo pri tretjih osebah, da se sklepa posojilna pogodba, dejansko pa je bil njun namen pridobiti nazaj nepremičnine, s katerimi je toženka že razpolagala v korist tožnikov.

**Odločitev sodišč prve in druge stopnje**

10. Po že pravnomočni odločitvi o delu uveljavljenih zahtevkov4 je s tokratno sodbo sodišča prve stopnje delno odločeno o (tedaj po vrsti četrto uveljavljenem podrejenem) zahtevku iz izbrisne tožbe. Ker je toženka v osebnem stečaju, je sodišče prve stopnje najprej s sklepom ugotovilo, da je postopek zoper njo prekinjen z dnem 11. 12. 2015, in sicer v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičnini do ½ parc. št. 1707/34 k. o. ... Toženka je namreč še vedno zemljiškoknjižna solastnica te parcele (kot solastnika preostalega deleža sta že vpisana tožnika), odločitev o tem delu zahtevka pa bi vplivala na vrednost premoženja, ki spada v stečajno maso. Sicer pa je z delno sodbo izreklo, da je ničen notarski zapis SV 212/07 z dne 18. 4. 2007 med tožencema, s katerim je toženka posojilo zavarovala z ustanovitvijo in vknjižbo hipoteke ter zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri tožnikoma prodanih parcelah, ugotovilo neveljavnost vknjižbe in odredilo vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se to zavarovanje v korist toženca izbriše na nepremičninah, na katerih sta tožnika vpisana kot (so)lastnika.

11. Sodišče druge stopnje je menilo, da bi bilo mogoče o celotnem zahtevku odločiti s končno sodbo in da je postopek v I. točki izreka opredeljenem delu dejansko prekinjen zoper oba toženca, sicer pa je ob zavrnitvi toženčeve pritožbe potrdilo dokazno oceno sodišča prve stopnje in pritrdilo njegovim razlogom.

**Povzetek revizijskih navedb**

12. Toženec navaja, da je bilo s sodbo II Cp 776/2017 z dne 23. 6. 2017 pravnomočno odločeno, da je notarski zapis, torej hipotekarna posojilna pogodba, ničen in v posledici tega ugotovljena neveljavnost vknjižbe hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti zapisa. To je bilo še pred zaključkom glavne obravnave v tej zadevi, torej je bilo že pravnomočno odločeno o enakem zahtevku kot sedaj. Res je bilo odločeno v pravdi med tožencema, v kateri tožnika nista bila udeležena, vendar pa glede na pravila o objektivnih mejah pravnomočnosti sodišče ne more ponovno odločati o ničnosti istega pravnega posla in o neveljavnosti istih vknjižb, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno. S tem sta sodišči prve in druge stopnje storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče druge stopnje pa tudi kršitev po prvem odstavku 339. člena v zvezi s 181. člena ZPP. Tožnika ob zaključku glavne obravnave namreč nista imela več pravnega interesa za ugotovitveni ničnostni zahtevek, o katerem je bilo med tožencema že pravnomočno odločeno. Po pravilih o objektivnih mejah pravnomočnosti to velja za vse, erga omnes, tudi za tožnika. Zaradi tega bi moralo sodišče tožbo zavreči. 13. Toženca sta nujna sospornika, sodišče prve stopnje pa je prekinilo postopek samo v delu glede toženke. Če je ugotovitev ničnosti vsebovana v tožbenem zahtevku, mora ta biti naperjen proti vsem pogodbenim strankam in ni mogoče odločiti o ničnosti pogodbe z učinkom pravnomočnosti samo zoper enega pogodbenika. Ker je postopek glede toženke prekinjen, bosta v zadevi izdani dve odločbi, ena zoper toženca in druga zoper toženko. Takšno postopanje ni pravilno, saj oba toženca skupaj nastopata kot enotna pravdna stranka. Sodišče druge stopnje takšnim pritožbenim navedbam toženca ni pritrdilo oziroma nanje sploh ni odgovorilo, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sicer pa je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju, ko je sodišče po eni strani postopek glede deleža ½ na parceli 1707/34 k. o. ... prekinilo, po drugi strani pa na istem deležu ugotovilo neveljavnost vknjižbe hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti. Tožbeni zahtevek in pravdni postopek sta celota in zato sodišče ni imelo podlage, da je postopek prekinilo samo v enem delu. Ali je vknjižba hipoteke neveljavna na deležu do ½ parc. št. 1707/34 k. o. ..., je odvisno od vprašanja, ali je notarski zapis ničen. Gre za neločljivo povezana zahtevka. Ker je sodišče postopek prekinilo, bi moralo prekiniti tudi postopek glede ugotavljanja ničnosti notarskega sporazuma in to za oba toženca. Teoretično sedaj lahko pride do situacije, ko bi sodišče ugotovilo, da vknjižba hipoteke na ½ parc. št. 1707/34 k. o. ... ni neveljavna. Zato bi moralo sodišče postopek prekiniti v celoti in ne bi smelo izdati delne sodbe. Sodišče je torej nepravilno uporabilo določbe o enotnem (nujnem) sosporništvu iz 196. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

14. Sodišče druge stopnje je tudi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je nepravilno uporabilo določbo 8. člena ZPP. Civilno sodišče resda ni vezano na oprostilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, vendar pa ima taka sodba v povezavi z ostalimi listinami, to je notarskim zapisom in potrdilom o prejemu denarja, prav gotovo večjo dokazno težo od izpovedi strank in prič. Toženec je bil oproščen storitve kaznivega dejanja goljufije na račun toženke v zvezi s sklenitvijo sporne posojilne pogodbe. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pritožbene navedbe, češ da sodišče prve stopnje tega ni spregledalo, vendar pa sodbi ni pripisalo relevantnosti, kar je očitno že iz njegove odločitve. Sodišče druge stopnje bi moralo v razlogih pojasniti, zakaj šteje, da kazenska sodba in potrdilo o prejemu denarja nista taka dokaza, ki bi ovrgla trditve tožnikov o domnevni navideznosti hipotekarne posojilne pogodbe. Gre vendarle za odločilna dejstva, o katerih sodba nima jasnih razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, tožencu pa je bila tudi kršena pravica do pravnega sredstva.

**Odločitev o reviziji**

15. Revizija je delno utemeljena.

16. V 8. točki obrazložitve je bilo navedeno, da je v času trajanja tega pravdnega postopka pravdno sodišče v drugi zadevi po tožbi toženke zoper toženca pravnomočno odločilo (sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 776/2017 z dne 23. 6. 2017), da je posojilna pogodba, ki sta jo sklenila toženca, nična in zaradi tega izbrisna tožba utemeljena. Toženec meni, da je zato ponovno razsojeno o isti stvari in da tožnika nimata (več) pravnega interesa za tožbo.5 Tega toženec v pritožbi ni trdil, zato pomanjkanja pravnega interesa za tožbo ne more uspešno uveljavljati v reviziji, medtem ko (bi) mora(lo) sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pazi(ti), ali je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). To kršitev je zato mogoče uveljavljati še tudi v revizijskem postopku (1. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Toženčevemu stališču je treba delno pritrditi, in sicer v delu, ki se tiče ugotovitve ničnosti notarskega zapisa, ne pa tudi v delu, ki se tiče ugotovitve neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

17. Negativna funkcija (materialne) pravnomočnosti se izraža v prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari. Pravnomočna sodba preprečuje novo sojenje o istem zahtevku med istima strankama (drugi odstavek 319. člena ZPP). Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata), mora tako sodišče oceniti, ali obstojita objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru o objektivni identiteti ni dvoma, saj sta v obeh zadevah enaka tako tožbena predloga kot tudi dejanski podlagi obeh zahtevkov: uveljavlja se ničnost notarskega zapisa o zavarovanju toženki danega posojila zaradi njegove navideznosti, saj posojilo v resnici ni bilo dano, ravnanje tožencev pa je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, saj naj bi bil njun namen nekako toženki „rešiti“ tožnikoma prodane nepremičnine; zaradi ničnosti zavezovalnega posla se nadalje uveljavlja izbrisna tožba. V obeh zadevah gre torej za isti dejstveni kompleks (historični dogodek). Razlika med obema zahtevkoma je v subjektivnem pogledu: v zadevi II Cp 776/2017 je bilo odločeno po tožbi toženke zoper toženca, torej med pogodbenima strankama, v tej zadevi pa tožnika (kot tretja zainteresirana oseba po 92. členu Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) tožita obe pogodbeni stranki. Temeljno pravilo v pravdnem postopku sicer je, da sodba učinkuje med strankama tega postopka. Le stranki postopka sta vezani na pravnomočno sodbo in ne moreta začeti nove pravde o isti stvari. Vendar pa je razvoj ureditve sodnega varstva civilnopravnih pravic pokazal, da so nujni primeri, ko pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes ali tudi erga omnes).6

18. Po teoriji in sodni praksi je nična pogodba neveljavna že od samega začetka. Ničnost učinkuje sama po sebi, brez kakršnegakoli akta in upoštevati jo je treba po uradni dolžnosti (92. člen OZ). Na ničnost se lahko sklicuje vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Sklicevanje na ničnost torej ni pridržano samo strankam pogodbe, saj ugotovitev ničnosti učinkuje erga omnes.7 Zato s procesnega vidika med strankama pogodbe pravnomočna ugotovitev, da je pogodba nična, neposredno učinkuje tudi na položaj tretjih oseb; učinek je podoben kot pri sodbah v statusnih sporih. Tudi tretje osebe so vezane na pravnomočno sodbo, izdano med strankama pogodbe, njihovo novo tožbo o tem (istem) vprašanju pa mora sodišče zavreči zaradi prepovedi odločanja o isti stvari.8 Vrhovno sodišče je zato toženčevi reviziji ugodilo v delu, s katerim izpodbija pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje o ugotovitvi ničnosti notarskega zapisa, v ustreznem delu razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje in tožbo v tem delu zavrglo (drugi odstavek 379. člena ZPP).

19. Navedeno pa velja le za del zahtevka, ki se tiče ničnosti med tožencema sklenjenega pravnega posla oziroma zanj danih zavarovanj, ne pa tudi glede zahtevka iz izbrisne tožbe. Odločitev o tem zahtevku nima erga omnes učinkov, zato v razmerju do tožnikov o v tej pravdi uveljavljenem zahtevku iz izbrisne tožbe ni pravnomočno odločeno. Šele z ugoditvijo njunemu zahtevku iz izbrisne tožbe bosta tožnika pridobila možnost oziroma pravico, da sama v zemljiškoknjižnem postopku dosežeta izbris hipoteke in neposredne izvršljivosti notarskega zapisa na nepremičninah, katerih (so)lastnika sta. Pravnomočna sodba, izdana v sporu med tožencema, ju namreč do tega ne upravičuje, ker ne učinkuje v njuno korist. Če bi na njeni podlagi sprožila zemljiškoknjižni postopek za izbris zavarovanj, bi sodišče njun predlog zavrnilo zaradi neizpolnjevanja pogojev za dovolitev vpisa (konkretno pogoja iz prve alineje 2. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o zemljiški knjigi). Glede odločitve o zahtevku iz izbrisne tožbe torej toženčev ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen.

20. Druge uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Izpodbijana sodba sodišča druge stopnje ima jasne in zadostne razloge ter jo je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je odločilo o zahtevku, s katerim sta tožnika (zoper oba toženca) zahtevala, naj (1) se ugotovi, da je ničen notarski sporazum med tožencema, s katerim je toženka zavarovala posojilo z ustanovitvijo in vknjižbo hipoteke ter zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri parcelah 1707/16 in 1707/34 k. o. ..., (2) vknjižba in zaznamba pa neveljavni (3) ter se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se zavarovanji v korist toženca izbrišeta. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo zoper toženko, in to le v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri ½ nepremičnine parc. št. 1707/34 k. o. ..., torej le v manjšem delu pod točko (3) prej povzetega zahtevka (le glede toženke in le glede polovičnega deleža ene od obeh parcel). O preostalem delu pravdni postopek teče ne glede na postopek toženkinega osebnega stečaja. Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe odločilo, kot je navedeno pod točko 1 te obrazložitve oziroma povzeto na kratko: (1) ugotovilo je ničnost notarskega sporazuma, s katerim je toženka zavarovala posojilo z ustanovitvijo in vknjižbo hipoteke ter zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri parceli 1707/16 in do ½ pri parceli 1707/34 k. o. ..., (2) neveljavnost zavarovanj pri obeh parcelah (v celoti) ter (3) vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se zavarovanji v korist toženca izbrišeta pri parceli 1707/16 in do ½ pri parceli 1707/34 k. o. .... Sodišče prve stopnje je torej ničnost notarskega zapisa oziroma z njim ustanovljenih zavarovanj ugotovilo le delno, neveljavnost vknjižb pa v celoti. Sodišče druge stopnje je to razhajanje zaznalo, zapis glede le delne ničnosti zavarovanj na parceli 1707/34 k. o. ... pa je štelo za očitno pisno napako.9 Toženec nasprotno meni, da navedeno predstavlja tako nasprotje v samem izreku sodbe, ki onemogoča njen preizkus oziroma preizkus sodbe sodišča druge stopnje, ki je takšno odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

21. Glede na delno ugoditev reviziji in razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje ter zavrženje tožbe v delu o ničnosti notarskega zapisa zatrjevanega nasprotja ni več oziroma bi bilo v primeru, če bi veljala toženčeva teza o neločljivo povezanih zahtevkih, to nasprotje še večje. Vendar pa je toženčevo stališče zmotno. Pri izbrisni tožbi namreč v primeru, ko so podane okoliščine za ničnost zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo, postavitev ugotovitvenega zahtevka o ničnosti tega posla ni nujna, ampak se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju; postavitev zahtevka je nujna le tedaj, ko je treba pravno razmerje preoblikovati s tožbo (razveljavitev pravnega posla).10 Zadostuje torej, da je ničnost posla ugotovljena v razlogih sodbe.

22. Sodišči prve in druge stopnje sta zoper oba toženca enotno odločili o zahtevku o ničnosti s posojilno pogodbo dogovorjenih zavarovanj in njihovi neveljavnosti. Pravila o nujnem sosporništvu vseh pogodbenikov v sporih o veljavnosti pogodbe so torej upoštevana. Prav tako je zoper oba toženca odločeno enotno glede izbrisa hipoteke in neposredne izvršljivosti notarskega zapisa na tistih nepremičninah, katerih (so)lastnika sta tožnika, torej v celoti na parceli št. 1707/16 in do ½ na parceli št. 1707/34 k. o. .... Toženec trdi, da je glede slednje parcele v istem deležu postopek hkrati prekinjen in ugotovljena neveljavnost vknjižbe hipoteke ter zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa. Kot je bilo že obrazloženo, je postopek prekinjen le glede vzpostavitve zemljiškoknjižnega stanja (izbrisa vknjižbe zavarovanj) na deležu ½, ki je v lasti toženke11, izbris vknjižbe pa je odrejen na drugi ½, ki je v lasti tožnikov (vsakega do ¼).

23. Toženec neutemeljeno uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, da je sodišče prve stopnje pri dokazni oceni upoštevalo tako pravnomočno kazensko sodbo, s katero je bil toženec oproščen kaznivega dejanja goljufije, kot tudi potrdilo o prejemu denarja, da pa tema dokazoma ni pripisalo take teže in pomena, kot jima namenja toženka. Pravdno sodišče ni vezano na kazensko oprostilno sodbo. Zaključek o obstoju relevantnih dejstev mora biti plod njegove vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj in uspeha celotnega postopka. Sodišče prve stopnje je tako oceno napravilo, na pritožbene očitke pa pritožbeno sodišče ustrezno odgovorilo na 7. strani obrazložitve. Dokazna ocena torej upošteva vse kriterije iz 8. člena ZPP in rezultira v ugotovitvi o neizročitvi denarja in s tem navideznosti med tožencema sklenjene posojilne pogodbe. Okoliščina, da je sodišče v kazenskem postopku prišlo do drugačne ocene dokazov, pa sama po sebi tudi ni pokazatelj kršitve metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP oziroma pomanjkljive ali površne dokazne ocene sodišča v tem pravdnem postopku.

24. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da revizija v ostalem delu ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena. Odgovor na zatrjevane kršitve enakosti pred zakonom in pravice do pravnega sredstva je že vsebovan v obrazložitvi o neutemeljenosti uveljavljenih revizijskih razlogov. Na podlagi 378. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče revizijo v tem delu zavrnilo.

25. Toženčevi reviziji je Vrhovno sodišče ugodilo le v manjšem delu, medtem ko jo je v pretežnem delu zavrnilo. Tudi celoten uspeh toženca v postopku zaradi delnega zavrženja tožbe je sorazmerno majhen, s tem delom pa posebni stroški niso nastali (tretji odstavek 154. člena ZPP). Zato Vrhovno sodišče ob delni ugoditvi reviziji ni posegalo v odmero stroškov sodišč nižjih stopenj, o revizijskih stroških pa je odločilo, da jih krije toženec sam.

1 Glede na prehodno določbo 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (novela ZPP-E) je Vrhovno sodišče odločalo na podlagi določb ZPP, ki so veljale do uveljavitve te novele. 2 Tožnika sta vložila tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe. Zahtevek je bil najprej pravnomočno zavrnjen, nato pa (po odločitvi II Ips 4/2010 in II Ips 5/2010 o veljavno sklenjeni kupoprodajni pogodbi) dovoljena obnova, ki se je končala z ugoditvijo zahtevku. Odločitev je bila preizkušena tudi na revizijski stopnji (II Ips 9/2016). 3 Vrhovno sodišče je v času od izdaje sodbe prve stopnje do odločanja o reviziji obravnavalo že tudi revizijo v navedeni zadevi in jo s sodbo II Ips 14/2018 dne 22. 3. 2018 zavrnilo. 4 Zadevo Vrhovno sodišče obravnava drugič. Ob prvi odločitvi (II Ips 1/2016 z dne 27. 10. 2016) je bila zavrnjena revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi prvih treh eventualno kumuliranih zahtevkih. 5 V tej zadevi je bila sodba namreč izdana kasneje (12. 9. 2017). 6 Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 75. 7 Ada Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, stran 521. 8 Situacija bi bila lahko drugačna, če bi bil zahtevek po tožbi pogodbene stranke zavrnjen. V takem primeru bi bil tretji zaradi razširjenega subjektivnega učinkovanja pravnomočnosti sodbe vezan (le) glede istega dejstvenega kompleksa (historičnega dogodka), medtem ko bi bila nova tožba dopustna, če bi uveljavljal ničnost pogodbe iz nekega povsem drugega razloga. 9 Tako je zapisalo v opombi št. 4. Vrhovno sodišče se do tega vprašanja ne opredeljuje, saj za njegovo odločitev ni pomembno. 10 Tako npr. II Ips 420/2007, II Ips 246/2014. 11 Enak zahtevek je bil uveljavljen zoper oba toženca, z izpodbijano sodbo pa v tem delu ni odločeno zoper nobenega od njiju (glej opombo št. 2 izpodbijane sodbe).