Jedro

Odločitev sodišča o verjetnosti prerekanih terjatev je potrebna le zaradi podelitve glasovalnih pravic upnikom, in ne sodi v sklep o potrditi prisilne poravnave, ki je izvršilni naslov in podlaga za izpolnitev obveznosti dolžnika. Zato je torej stališče pritožnika, da bi moral sklep o potrditvi prisilne poravnave vsebovati tudi odločitev sodišča o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, materialnopravno zmotno. Kakšne so vse obveznosti dolžnika pa upnik lahko razbere iz poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo svoj sklep, opr. št. St 430/2010 z dne 24. 12. 2010 v 2. točki izreka tako, da se kot pravilni seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, upošteva seznam z dne 10. 01. 2011, ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, v 3. točki izreka pa tako, da je na koncu stavka pred piko dodalo še vejico in besedilo „razen terjatev, na katere sklenjena prisilna poravnava ne vpliva in se poplačajo v celoti“.

Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da bo kot njegov sestavni del naveden seznam terjatev, sestavljen v skladu z določbo 70. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Pritožba ni utemeljena.

Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo za glasovanje imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (1. odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora sodišče v postopku prisilne poravnave s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka 2. odstavka 69. člena ZFPPIPP). V končni seznam preizkušenih terjatev se, zaradi izračuna deleža glasovalnih pravic, navede tudi odločitev sodišča o tem, ali je terjatev verjetno izkazana (1. točka 2. odstavka 70. člena ZFPPIPP).

Odločitev sodišča o verjetnosti prerekanih terjatev je torej potrebna le zaradi podelitve glasovalnih pravic upnikom, in ne sodi v sklep o potrditi prisilne poravnave, ki je izvršilni naslov in podlaga za izpolnitev obveznosti dolžnika. Navedeno jasno izhaja iz določbe 1. odstavka 210. člena ZFPPIPP, ki v 3. točki 1. odstavka določa, da sodišče odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku prisilne poravnave, ne pa tudi, katere so verjetno izkazane.

Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 10. 01. 2001, v osmi koloni pravilno navaja, da gre za ugotovljene terjatve po 1. odstavku 211. člena in 70. členu ZFPPIPP, saj je končni seznam preizkušenih terjatev iz 70. člena ZFPPIPP podlaga za izdelavo seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (1. točka 3. odstavka 211. člena v zvezi s 3.točko 1.odstavka 210.člena ZFPPIPP).

Stališče pritožnika, da bi moral sklep o potrditvi prisilne poravnave vsebovati tudi odločitev sodišča o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, je torej materialnopravno zmotno. Kakšne so vse obveznosti dolžnika pa upnik lahko razbere iz poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (142. člen ZFPPIPP).

Odločitev prvostopenjskega sodišča se ob povedanem izkaže kot pravilna.

Ker prvostopenjsko sodišče tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.