Jedro

Sodišče se je pravilno oprlo na določbe 161. člena v povezavi s 157. členom DZ, na podlagi katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju. Pravilno je stališče, da je verjetno izkazana ogroženost otroka, če ni kontinuirano poskrbljeno za zadovoljitev potreb, ki mu omogočajo zdrav razvoj, in da pri tem ne gre le za nujne življenjske potrebščine, ampak za vse potrebe, ki terjajo denarni prispevek. Starša sta dolžna v skladu s svojimi zmožnostmi redno prispevati za kritje vseh otrokovih življenjskih potreb (189. in 190. člen DZ). Prenehanje življenjske skupnosti ne zmanjšuje te obveznosti. Terja le prilagoditev načina prispevanja glede na razporeditev dejanske skrbi za otroka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan do izdaje končne odločbe za preživljanje vsakega od sinov plačevati mesečno preživnino v višini 440 EUR (točki I.1. in I.2. izreka) in da se obvezno osnovnošolsko izobraževanje sinov izvaja v Osnovni šoli A. (točka I.3. Izreka) ter (2) zavrnilo predlagateljičin predlog v delu, v katerem je zahtevala višjo preživnino in določitev stalnega prebivališča (II. točka izreka), in predlog nasprotnega udeleženca glede nadaljevanja osnovnošolskega izobraževanja v Osnovni šoli B. in glede določitve preživnine (III. točka izreka).

2.Oče v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma ga spremeni in predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

3.Predlagateljica ni izkazala, da bi bilo preživljanje otrok ob njegovem mesečnem prispevku v višini 250 EUR za vsakega otroka in glede na njene dohodke ter otroški dodatek ogroženo. Otroški dodatek se pri ugotavljanju preživnine v rednem postopku ne upošteva, ga je pa treba upoštevati pri presoji, ali je otrok zaradi neplačevanja preživnine eksistenčno ogrožen v smislu 157. čl. Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

4.Predlagateljica ni izkazala izdatkov za otroka, niti ni predložila listin, ki bi potrjevale njuno udeležbo pri zunajšolskih dejavnostih in s tem povezane stroške. Otrokova korist in preživninska obveznost staršev sta kriterija za določitev preživnine v rednem postopku, v postopku po 157. čl. DZ pa se upošteva kriterij ogroženosti. Predlagateljica ni predložila listin, ki bi omogočale oceno njenih mesečnih dohodkov. Prejema mnogo višjo plačo od zatrjevane, v potnih stroških pa je lahko zajeto plačilo za delo. Sodišče ni ustrezno in zanesljivo ugotavljalo pridobitne sposobnosti, predvsem pa ne enakovredno, z enakimi merili za oba udeleženca. Odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena je zato zmotna.

5.Ogroženost v sklepu ni konkretizirana. Ugotovitev, da ob preživnini v višini 250 EUR ne bi bila deležna niti tistega, kar je na voljo njunim vrstnikom, niti tistega, česar sta bila deležna prej, je presplošna in ni podkrepljena z dejanskim stanjem oziroma trditvami udeležencev, zlasti pritožnika. Sodišče je ovrednotilo le okoliščine na predlagateljičini strani, ne pa tudi na njegovi. Premoženjske zmožnosti udeležencev so se po razpadu skupnosti spremenile. Po poplačilu kredita in preživnine mu ostane le 270 EUR, kar naj bi po oceni sodišča zadoščalo za kritje položnic, stroškov hrane in stroškov stika z otrokoma, kar ni realno.

6.Sodišče ni upoštevalo, da sta otroka pri njem vsak drugi vikend in vsako drugo sredo, kar je šest do osem dni na mesec. V tem času kupi zanju potrebne stvari. Poskrbi tudi za prevoze na stik in s stika. Tudi začasna preživnina mora upoštevati zmožnosti staršev.

13.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede odločitve o tem, kje naj otroka med postopkom obiskujeta osnovno šolo. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da sta otroka zaradi nezmožnosti dogovora med starši o tem, kje naj po prenehanju njune življenjske skupnosti nadaljujeta šolanje, ogrožena in da bi nadaljevanje šolanja v C. glede na oddaljenost od njunega sedanjega bivališča zanju predstavljalo preveliko breme. Iz podatkov spisa še izhaja, - da sta otroka do zaključka šolskega leta 2023/24 obiskovala osnovno šolo v C., kjer je družina do 5. 7. 2024 živela, - da se je predlagateljica v prvem delu poletnih šolskih počitnic zaradi nasilnega ravnanja nasprotnega udeleženca z otrokoma odselila najprej k svojim staršem, nato pa v bližnje najemno stanovanje v D. - da je 27. 8. 2024 policija zaradi groženj nasprotnemu udeležencu izrekla ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in otrokoma, - da je zatem istovrsten ukrep izreklo sodišče. Predlagateljica je torej, da bi zaščitila sebe in otroka, poiskala drugo bivališče in poskrbela, da sta otroka nadaljevala s šolanjem v bližnji osnovni šoli. V teh okoliščinah so razlogi v izpodbijanem sklepu v prid sprejeti odločitvi zadostni. Navedbe o nespoštovanju dogovorov, ki naj bi jih udeleženca sprejela v pogovorih o tem, kako bo družina živela po prenehanju njune partnerske zveze, so nerelevantne že zato, ker ni izkazano, da bi bili sprejeti potem, ko je mati zaradi nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca z otrokoma zapustila dotlej skupen dom. Sicer pa tudi pritožnik meni, da bi vrnitev otrok v osnovno šolo v C. med šolskim letom otrokoma predstavljala prevelik stres in se strinja, da se o tem, kje naj otroka obiskujeta osnovno šolo, v korist otrok odloči v končni odločbi.

14.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161, 189, 190 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.