Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi prvega odstavka 45. člena ZDavP se proti sklepu o prisilni izterjavi lahko dolžnik pritoži v roku 8 dni od vročitve sklepa.
Revizija se zavrne.
Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijane sodbe na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo tožene stranke z dne 24. 11. 2003. S slednjo je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Davčnega urada Kranj z dne 23. 3. 2000. Z omenjeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrgel kot prepozno revidentovo pritožbo, vloženo zoper sklep o prisilni izvršbi z dne 22. 2. 2000. V 2. točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo revidentovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.
2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter dodaja, da je pravilen pravni pouk v sklepu o prisilni izterjavi, da je treba pritožbo zoper sklep vložiti v roku 8 dni od dneva njegove vročitve (45. člen Zakona o davčnem postopku - ZDavP), zato je organ prve stopnje pravilno zavrgel pritožbo kot prepozno.
3. Revident v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja bistvene kršitve določb upravnega in davčnega postopka, zmotno uporabo materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da se reviziji ugodi, izpodbijana sodba pa razveljavi in zadeva vrne v nov postopek. Priglaša stroške postopka.
4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.
5. Revizija ni utemeljena.
6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.
8. V obravnavani zadevi je predmet presoje izpodbijana sodba prvostopnega sodišča, ki se nanaša na odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bila revidentova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi z dne 22. 2. 2000 zavržena kot prepozna.
9. Ker dejansko stanje ni razlog za vložitev revizije, se Vrhovno sodišče do tudi sicer nekonkretiziranih revidentovih ugovorov glede dejanskega stanja ni opredeljevalo.
10. Sicer pa v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil revidentu sklep o prisilni izterjavi davčnega dolga z dne 22. 2. 2000 vročen dne 2. 3. 2000 in da je bila pritožba vložena 17. 3. 2000. Po določbi prvega odstavka 45. člena ZDavP se lahko dolžnik (revident) pritoži proti sklepu o prisilni izterjavi v 8 dneh od vročitve sklepa. Iz navedenega izhaja, da je bila pritožba z dne 17. 3. 2000 prepozna, saj se je rok za njeno vložitev iztekel 10. 3. 2000. Zato je odločitev v obravnavanem primeru pravilna in zakonita.
11. Glede revizijske navedbe, da revident v celoti vztraja pri vseh dosedanjih tožbenih navedbah, Vrhovno sodišče dodaja, da je revizija samostojno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja. Ker je njen predmet sodba sodišča prve stopnje, se revident po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča (na primer sodba II Ips 812/2005 z dne 14. 2. 2008 in sodba VIII Ips 218/2007 z dne 17. 11. 2008) ne more sklicevati na navedbe in dokazne predloge, ki jih je podal v upravnem postopku in v tožbi v upravnem sporu. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno navesti. Zato se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do navedb, ki jih je revident podajal v tožbi.
12. Ostale revizijske navedbe, ki se nanašajo: na vročitev, izvršljivost in pravnomočnost izvršilnega naslova (odločbo z dne 23. 9. 1999), ki je podlaga za izdajo sklepa o izvršbi z dne 22. 2. 2000; na popravni sklep z dne 3. 3. 2000 in na prekinitev upravnega spora zaradi rešitve predhodnega vprašanja, so po presoji Vrhovnega sodišča nebistvene za odločitev v obravnavani zadevi, zato se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje (383. člen v zvezi s prvim odstavkom 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
13. Revidentovi ugovori v zvezi z uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku niso konkretizirani, zato se Vrhovno sodišče tudi do njih ni opredeljevalo. Tudi sicer pa se v revizijskem postopku (za razliko od pritožbenega) ne presoja pravilnost postopka izdaje upravnega akta (primerjaj 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 in 2. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1).
14. V obrazložitvi izpodbijane sodbe so navedeni vsi razlogi o dejstvih, ki so glede na 11. točko te sodbe relevantna za odločitev v zadevi, zato ne drži, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Do zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zato v obravnavani zadevi ni prišlo.
15. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revidentovo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.
16. Ker revident z revizijo ni uspel, sam nosi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).