Jedro

Ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna izprazniti stanovanje št. 4 v izmeri 43,99 m2 v pritličju večstanovanjske stavbe P. ter ga izpraznjenega stvari in oseb izročiti skupaj s ključi stanovanja tožeči stranki. Tožena stranka je dolžna plačati tudi uporabnino v višini 4.700,00 EUR ter v bodoče zapadle obroke uporabnine v znesku 100,00 EUR mesečno, na transakcijski račun, odprt pri N. L. pod izvršbo. Hkrati je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 148,87 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 4. in 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ne drži trditev, da tožena stranka brez pravnega naslova uporablja stanovanje, saj tam živi od svojih otroških let. Sedaj tam živi z družino. Tožeča stranka se v tožbi sklicuje na storitev kaznivega dejanja nedotakljivosti stanovanja, vendar toženka za tako dejanje ni bila obsojena. Tožena stranka nima kam iti. V celoti je pripravljena poravnati uporabnino, pod pogojem, da se sklene najemna pogodba. Interes toženke je, da se sklene sodna poravnava in se razmerja uredijo s plačilom uporabnine za nazaj. S tem problemom je seznanjen tudi župan Občine K. J. V. Z izselitvijo bodo prizadeti vsi družinski člani, zlasti mladoletni otroci.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi kot pritožbeni razlog navaja kršitev določb pravdnega postopka po 4. in 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP, vendar pa obravnavani člen teh točk sploh ne vsebuje. Če pa tožena stranka cilja na kršitev 4. in 13. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da te kršitve v omenjeni sodbi niso podane. Kršitev 4. točke 2. odst. 339. čl. ZPP je storjena, če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste ali če je na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je krajevno pristojno. V obravnavani zadevi je pravilno odločilo Okrajno sodišče v Kočevju, ki je bilo tudi krajevno pristojno. Prav tako sodišče ni zagrešilo kršitve 13. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, po kateri bi bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave, saj javnost v obravnavani zadevi ni bila izključena. Tudi sicer tožena stranka v pritožbi zgolj ponavlja svoje trditve iz odgovora na tožbo, na katere pa je sodišče prve stopnje v sodbi že obširno odgovorilo. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da tožena stranka v stanovanju biva nezakonito v smislu 111. čl. Stanovanjskega zakona. Pri tem ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno. Tožeča stranka pa tudi ni dolžna toženi stranki ponuditi sklenitve najemne pogodbe, saj slednja ni bila imetnica stanovanjske pravice, v stanovanje pa se je vselila na silo po opravljeni deložaciji v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Kočevju P 110/98 z dne 20. 10. 1998. Ker sklicevanje na seznanjenost župana s toženkino stanovanjsko problematiko ni upošteven pritožbeni razlog, neutemeljeni pa so tudi drugi navedeni pritožbeni razlogi, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določila 353. čl. ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst. 154. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP.