Jedro

Ker tožnika kljub pravilnemu pozivu upravnega organa v odrejenem roku nista sprožila sodnega postopka ureditve meje, je upravni organ s tem, ko je štel, da tožnika soglašata s potekom meje, kot je označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, pravilno uporabil določbo 5. odstavka 29. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 23.10.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo Območne geodetske uprave L., Izpostava T. z dne 28.7. 002, s katero je ta v upravnem postopku ureditve meje uredila mejo med parcelo št. 399/5 k.o.. in parcelami št. 399/19, 250/1, 399/6, vse k.o...

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 29. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/00) ter na podatke v upravnih spisih. Iz teh izhaja, da se tožnika nista strinjala s potekom meje med parcelo št. 399/5, last O.V. in njuno parcelo št. 399/6, kot jo je označil geodet na mejni obravnavi dne 18.5.2001. Prav tako iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je upravni organ tožnika pozval, da v 30 dneh od prejema poziva sprožita sodni postopek za ureditev meje ter ju opozoril na posledice, ki nastanejo v primeru, da ne sprožita sodnega postopka. Tožnika v odrejenem roku nista sprožila sodnega postopka. Glede na navedeno sodišče soglaša s toženo stranko, da je odločba o ureditvi meje izdana skladno z določbo 29. člena ZENDMPE.

Tožnika v pritožbi navajata, da ker se O.V. ni udeležila mejne obravnave, ni bil možen dogovor o ureditvi meje. Tožnika se z ureditvijo meje kot izhaja iz sporne odločbe ne strinjata, saj sta oškodovana za 85 m2 zemljišča. Postopek je nezakonit. Zoper poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje sta tožnika vložila ugovor.

O.V. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu navaja, da z njene strani ni nobenega dvoma v pravilnost ureditve meje med njeno parcelo in parcelo tožnikov Ker je s 1.1.2007 začel veljati in se uporabljati ZUS-1, je bilo treba s pritožbo, ki je bila vložena še pred uveljavitvijo ZUS-1, ravnati po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1. Skladno z navedeno določbo se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, še naprej obravnavajo kot pritožbe po določbah ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1 in v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Ker v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje vložene pritožbe kot pritožbe po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo kot revizijo. Sodna odločba prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Glede na navedeno in glede na to, da revidenta bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu ne uveljavljata, je revizijsko sodišče presojo omejilo na uporabo materialnega prava.

V obravnavani zadevi gre za postopek ureditve meje. Ta postopek ureja ZENDMPE. Po določbah ZENDMPE morajo biti za ureditve meje v upravnem postopku izpolnjeni naslednji pogoji: da zahtevo vloži upravičen predlagatelj, to je lastnik zemljišča ali po njegovem pooblastilu geodetsko podjetje (17. in 3. odstavek 24. člena ZENDMPE), da je zahtevi priložen elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje, ki vsebuje prikaz meje in zapisnik mejne obravnave (19. člen). Da so bili te pogoji izpolnjeni je bilo v postopku ugotovljeno. Podlaga za to ugotovitev so listine v upravnih spisih, in sicer zahteva lastnice parcele št. 399/5, elaborat ureditve meje in zapisnik mejne obravnave. Prav tako iz podatkov spisa, in sicer iz zapisnika o ustni obravnavi izhaja, da so se z mejo kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi strinjali vsi lastniki parcel, razen tožnikov. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnika pozval, da v 30 dneh od vročitve poziva sprožita sodni postopek za ureditev meje. Podlaga za tako postopanje upravnega organa je določba 29. člena ZENDMPE. Po navedeni določbi namreč upravni organ, če je tako kot v tem primeru, tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostala sporna, pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva, sprožijo sodni postopek za ureditev meje in o tem obvestijo geodetsko upravo ter priložijo dokazilo o sprožitvi sodnega postopka (1. odstavek). In ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnika kljub pravilnemu pozivu upravnega organa v odrejenem roku nista sprožila sodnega postopka ureditve meje, je upravni organ, s tem, ko je štel, da tožnika soglašata s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, pravilno uporabil določbo 5. odstavka 29. člena ZENDMPE. To pa je ob ugotovitvi, da meja označena z mejniki ne odstopa od katastrskih podatkov, zadostna podlaga za ureditev meje v upravnem postopku in za uporabo določbe 32. člena ZENDMPE. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo skladno z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.