Jedro

Zmotno je stališče, da pravnomočna sodba, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne more nadomeščati odobritve pravnega posla. V določbah ZZK-1 namreč ni podlage, da bi sodišče od strank zahtevalo, naj pravnomočni sodbi priložijo listino o odobritvi ali potrdilo, da odobritev ni potrebna, če izrek sodbe tega ne vsebuje.

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-266/98 z dne 28.2.2002 razveljavilo III. Poglavje ZKZ. V času od 28.3.2003 do 16.4.2003, ko so začele veljati spremembe ZKZ, pravila glede pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči niso veljala; obstajala je pravna praznina, promet s kmetijskimi zemljišči je bil prost vseh omejitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru drugega (pravilno: nasprotnega) udeleženca in sklep sodniškega referenta, s katerim je le-ta dovolil predlagani vpis lastninske pravice spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog zavrglo (I. točka izreka) ter odločilo, da vložnik ugovora sam krije svoje stroške ugovora (II. točka izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da sodba, ki je podlaga predlaganemu vpisu in se glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, za potrebe zemljiškoknjižnega postopka predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, ne more pa nadomeščati odobritve pravnega posla, ki je v pristojnosti upravnega organa in ki glede na določbo 38. člena ZZK-1 predstavlja listino, ki mora biti predložena zemljiškoknjižnemu dovolilu. Ker zemljiškoknjižnemu predlogu ni bilo priloženo niti potrdilo o namenski rabi, je predlog nepopoln.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu in v pritožbi najprej navaja, da ima pravico do ugovora po 146. členu ZZK-1, zato prvenstveno vlaga ugovor po tem členu in prilaga listine, ki naj jih sodišče upošteva skladno s citirano določbo. Dalje pa pojasnjuje, da je obravnavana zadeva drugačne narave v smislu, da je za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe potrebno priložiti vse listine, ki so podlaga za vknjižbo pri zasebnem pravnem poslu. Namreč, iz sodbe Okrajnega sodišča v Novem mestu P 1 (priložena predlogu) in VSL II Cp 3659/2011 (priložena pritožbi) izhaja, da odobritev pravnega posla v konkretnem primeru ni potrebna, ker je bila kupoprodajna pogodba sklenjena v času pravne praznine med 28.3.2003 in 16.4.2003, ko je bil promet s kmetijskimi zemljiški prost vseh omejitev. Predlagateljica odobritve tako ne more predložiti, niti je ne more zahtevati. Prilaga potrdilo o namenski rabi z dne 10.2.2011, iz katerega izhaja, da slednja ne uveljavlja predkupne pravice na spornih nepremičninah. Prilaga tudi overjeno kupoprodajno pogodbo, iz katere izhaja, da je bil plačan davek na promet nepremičnin.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice v njeno korist, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Novem Mestu P 1 z dne 5.7.2011, s katero je bilo nasprotnemu udeležencu kot zemljiškoknjižnemu lastniku spornih nepremičnin naloženo, da predlagateljici izstavi izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, predmetna sodba v primeru, ko obveznost ni izpolnjena v roku za prostovoljno izpolnitev, predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo. Zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da takšna pravnomočna sodba ne more nadomeščati odobritve pravnega posla. V določbah Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v takem primeru namreč ni podlage, da bi sodišče od strank zahtevalo, naj pravnomočni sodbi priložijo listino o odobritvi ali potrdilo da odobritev ni potrebna, če izrek sodbe tega ne vsebuje. Ne glede na navedeno pa pritožba utemeljeno opozarja, da gre v konkretnem primeru za specifično situacijo, ko je bila kupoprodajna pogodba za sporni nepremičnini med predlagateljico kot kupovalko in nasprotnim udeležencem kot prodajalcem (ki je bila tudi podlaga izdani sodbi) sklenjena dne 1.4.2003, ko niso veljala pravila glede pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-266/98 z dne 28.3.2002 razveljavilo III. poglavje Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in določilo enoletni rok za odpravo neskladja. V času od 28.3.2003 do 16.4.2003, ko so začele veljati spremembe ZKZ, je zato obstajala pravna praznina in je bil promet s kmetijskimi zemljišči prost vseh omejitev. Slednje izhaja tudi iz (predlogu predložene) sodbe P 1 in (pritožbi predložene) sodbe VSL II Cp 3659/2009, saj se je z vprašanjem odobritve pravnega posla ukvarjalo že sodišče v pravdnem postopku, iz katerega izvira listina, ki je podlaga za predlagani vpis. Iz obeh predloženih sodnih odločb izhaja, da odobritev pravnega posla v konkretnem primeru ni potrebna. Stališče prvostopenjskega sodišča, da mora biti tudi v predmetnem zemljiškoknjižnem postopku predložena odobritev pravnega posla s strani pristojne upravne enote, je glede na obrazloženo pravno zmotno.

Nepravilno je sodišče prve stopnje tudi štelo, da je zemljiškoknjižni predlog v predmetni zadevi nepopoln, ker mu ni priloženo potrdilo o namenski rabi zemljišča. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je Lokacijsko informacijo z dne 1.4.2003 in Potrdilo o namenski rabi zemljišča z dne 10.2.2011 za sporni nepremičnini svojemu ugovoru priložil nasprotni udeleženec; pri odločanju o ugovoru je zato sodišče imelo potrebne listine. Ker se zaradi zmotnega stališča ni opredelilo do vseh ugovornih navedb, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem naj ob upoštevanju zgoraj navedenega ponovno odloči o ugovoru nasprotnega udeleženca, svojo odločitev pa ustrezno obrazloži.