Jedro

Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče priči priznalo potne stroške, ne da bi v smislu določb Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku ugotavljalo in obrazložilo, katero je bilo najcenejše prevozno sredstvo oziroma ali so bili izpolnjeni pogoji iz Pravilnika za povrnitev dražjega prevoznega sredstva. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z očitkom, da ni jasno, kaj konkretno predstavlja plačilo naloženega zneska 208,56 EUR, saj ga sodišče v obrazložitvi ni specificiralo.

Pritožba pravilno navaja, da sodišče odločitve o priznanju stroškov prenočišča ni ustrezno obrazložilo, saj ni navedlo nobenih razlogov, v okviru katerih bi bilo mogoče preizkusiti, ali povračilo zneska 186,26 EUR ustreza napotilu iz 11. člena Pravilnika. Iz računa v spisu, do katerega vsebine se v izpodbijanem sklepu v smislu 11. člena Pravilnika ni opredelilo, izhaja, da je priča uveljavljala povračilo stroška za dve nočitvi v hotelu s štirimi zvezdicami in za paket comfort, medtem ko pritožba očita, da je priznani strošek pretiran.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo priči povračilo potnih stroškov v višini 208,56 EUR in stroškov prenočišča v višini 186,26 EUR (I. točka izreka). V skupnem znesku 394,82 EUR jih je naložilo v plačilo tožniku (II. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Očita, da ga ni mogoče preizkusiti, ker je neobrazložen. Uveljavlja zmotno uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in nadaljnji; v nadaljevanju: Pravilnik). Sodišče je priznalo potne stroške, ne da bi ugotavljalo, ali predstavljajo povračilo za najcenejše prevozno sredstvo (npr. povratna avtobusna karta na relaciji Bruselj - Ljubljana znaša le cca. 60,00 EUR) in ali ima priča v Belgiji sploh prijavljeno začasno prebivališče. Pretirani in neobrazloženi so tudi priznani stroški nočitve, saj ta znaša v Ljubljani že cca. 40,00 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V skladu s Pravilnikom se priči med drugim povrnejo tudi potni stroški in stroški za prenočišče (prvi odstavek 4. člena). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da je priča po zaslišanju priglasila stroške za prihod na sodišče iz Belgije in nazaj v Belgijo ter stroške nočitve v hotelu, pri čemer je iz naslova prvih upravičena do povračila 208,56 EUR, iz naslova drugih pa 186,26 EUR. Pritožba utemeljeno očita, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje odločilnih razlogov, ki bi omogočali presojo, ali so bili ti stroški priči v smislu določb Pravilnika priznani utemeljeno ali ne (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

6. Potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, in za vrnitev (drugi odstavek 5. člena Pravilnika). Povrnejo se za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom; stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom (6. člen). Potni stroški se povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom; višina teh stroškov se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (7. člen). Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče priči priznalo potne stroške, ne da bi v smislu citiranih določb Pravilnika ugotavljalo in obrazložilo, katero je bilo najcenejše prevozno sredstvo oziroma ali so bili izpolnjeni pogoji iz Pravilnika za povrnitev dražjega prevoznega sredstva. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z očitkom, da ni jasno, kaj konkretno predstavlja plačilo naloženega zneska 208,56 EUR, saj ga sodišče v obrazložitvi ni specificiralo. Če bo v novem postopku ponovno prisodilo strošek v navedeni višini, mora v smislu 7. člena Pravilnika ugotoviti in obrazložiti okoliščine, iz katerih bo izhajalo, da priznani strošek predstavlja dejanski izdatek priče (v spisu se nahajata listini dveh različnih izdajateljev - A., ki se glasi na plačilo 18,19 EUR in B., ki se glasi na plačilo 190,37 EUR).

7. Priča ima pravico do povrnitve stroškov prehrane in prenočišča, če je morala zaradi vabila ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega prebivališča več kot 12 ur; v ta čas se všteva tudi čas, potreben za pot v kraj, kjer je bilo opravljeno pričevanje, in za vrnitev (drugi odstavek 10. člena Pravilnika). Višina teh stroškov se ugotovi na podlagi računa ali na drug primeren način, vendar ti stroški ne smejo znašati več kot je določeno z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (11. člen Pravilnika). Pritožba pravilno navaja, da sodišče odločitve o priznanju stroškov prenočišča ni ustrezno obrazložilo, saj ni navedlo nobenih razlogov, v okviru katerih bi bilo mogoče preizkusiti, ali povračilo zneska 186,26 EUR ustreza napotilu iz 11. člena Pravilnika. Iz računa v spisu, do katerega vsebine se v izpodbijanem sklepu v smislu 11. člena Pravilnika ni opredelilo, izhaja, da je priča uveljavljala povračilo stroška za dve nočitvi v hotelu s štirimi zvezdicami in za paket comfort, medtem ko pritožba očita, da je priznani strošek pretiran.

8. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da priča ob priglasitvi stroškov v smislu drugega odstavka 5. člena Pravilnika ni izkazala, da ima v Belgiji prijavljeno začasno prebivališče in da sodišče tega ni ugotavljalo. Priča je na naroku, na katerem je bil prisoten tudi tožnik s pooblaščencem, pojasnila, da je na narok prišla iz Belgije, kjer se nahaja na 3-letnem mandatu C. Tožnik temu podatku na naroku ni oporekal, zato pritožbeni očitek predstavlja nedovoljeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP)1. 9. Zaradi izostanka razlogov o odločilnih dejstvih je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena v zvezi s 3. točko 365. člena in 366. členom ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek prvostopenjskemu sodišču. To naj razišče in obrazloži vse okoliščine, ki jih je izpostavilo pritožbeno sodišče in so izhajajoč iz citiranih določb Pravilnika ključne za pravilno odmero stroškov priči. 10. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Prim. VSL II Cp 266/2015.