Jedro

Tožnica je sprožila upravni spor še preden je v rednem postopku izkoristila vsa pravna sredstva.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču dne 21. 1. 2014 vložila tožbo zoper odločbo DURS, DU Ljubljana, št. DT 4236-1708/2013 08-150-3-20 z dne 28. 11. 2013. Iz odgovora na tožbo tožene stranke izhaja, da je Ministrstvo za finance dne 30. 1. 2013 prejelo v reševanje pritožbo zoper odločbo DU Ljubljana št. DT 4236-1708/2013 08-150-3-20 z dne 26. 11. 2013. Pritožba čaka v vrstnem redu na rešitev, tako da odločba o pritožbi še ni bila izdana. S sklepom št. DT 4236-1708/2013 08-150-3-20 z dne 28. 11. 2013, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, pa je bil popravljen izrek odločbe o odmeri davka na dobiček zaradi spremenjene namembnosti zemljišč z dne 26. 11. 2013. Tožena stranka pri tem poudarja, da pritožbe zoper omenjeni sklep z dne 28. 11. 2013 Ministrstvo za finance ni prejelo. Zato meni, da je vložitev tožbe zoper omenjeni sklep preuranjena.

Tožeča stranka navedb iz odgovora na tožbo ni prerekala.

Tožbo je potrebno zavreči. V skladu z 2. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Za izpodbijanje v upravnem sporu torej velja, da mora biti upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih upravnih sredstev v postopku odločanja (npr. pritožbe v upravnem postopku). Pred vložitvijo tožbe je namreč v upravnem sporu vedno treba izkoristiti pritožbeno pot po upravnem postopku ali drugem postopku izdaje upravnega akta, saj instančni in sodni nadzor zoper upravne akte ne moreta potekati sočasno. Upravni spor torej ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti tožbo ali drugo redno upravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni storila. Pri tem 6. člen ZUS-1 v prvem odstavku izrecno določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno.

Kot izhaja iz podatkov v spisu je tožnica sprožila upravni spor še preden je v rednem postopku izkoristila vsa pravna sredstva, tj. vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep. Gre za okoliščino, ki je tudi z uporabo inštituta iz 31. člena ZUS-1 ni mogoče odpraviti.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s 46. členom istega zakona tožbo zavrglo.