Jedro

Kaznivo dejanje razžalitve iz člena 158/I KZ-1 je opredeljeno s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma prizadetosti njegove časti in dobrega imena, kar potrjuje zaključkom pritožbenega sodišča, da bo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi le z izvedbo glavne obravnave lahko ugotavljalo razžaljenost oziroma prizadetost časti in dobrega imena zasebnih tožilcev, za kar se utemeljeno zavzema tudi pritožnica.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke zasebnih tožilcev A. A. in B. B. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zasebno tožbo zasebnih tožilcev A. A. in B. B. z dne 8. 7. 2022, vloženo po pooblaščenki, odvetnici D. D., zoper obdolženega C. C., zaradi kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) opisanih v zasebni tožbi pod alinejami od 1 do 2, na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, zavrglo; glede kaznivih dejanj razžalitve iz člena 158 KZ-1 opisanih v točkah 3, 4 in 5 zasebne tožbe, na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, zavrglo. Po drugem odstavku 96. člena ZKP je sodišče prve stopnje zasebnima tožilcema naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca.

2. Zoper tak sklep se je pritožila pooblaščenka zasebnih tožilcev zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz razlogov napadenega sklepa, je sodišče prve stopnje ob preizkusu zasebne tožbe ugotovilo, da ta nima formalnih pomanjkljivosti, saj vsebuje vse sestavine določene v prvem odstavku 434. člena ZKP, zato zasebnega tožilca ni pozivalo na dopolnitev zasebne tožbe. V nadaljevanju pa je zaključilo, da ni podan utemeljen sum, da je obdolženec z ravnanji opisanimi v 1. in 2. alineji zasebne tožbe storil očitano mu kaznivo dejanje, obenem pa ocenilo, da posamezne navedbe iz sporočil obdolženca vsebujejo vse zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in zasebno tožbo zavrglo. Do takšnega zaključka je sodišče prve stopnje prišlo zato, ker zasebna tožilca zasebni tožbi razen „odpovedi pogodbe o zaposlitvi“ nista predložila SMS sporočil, ki so zapisana v ruskem jeziku, s prevodom v slovenski jezik. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča napačna, saj bi sodišče prve stopnje pred izdajo napadenega sklepa moralo pozvati zasebna tožilca, da predložita sporne SMS-e, kar pa ni storilo, pri tem pa spregledalo, da sta zasebna tožilca v zasebni tožbi izrecno predlagala vpogled sporočil na glavni obravnavi. Pritožnica zato utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj ji je pritrditi tudi, da je SMS-e, ki so bili posredovani na telefonsko številko zasebnega tožilca mogoče zaradi verodostojnosti vpogledati le na telefonskem aparatu, ki ga bo zasebni tožilec sodišču tudi predložil na vpogled. Tudi po oceni pritožbenega sodišča bo navedeni dokaz lahko sodišče prve stopnje izvedlo na opisan način le na glavni obravnavi, pri čemer pa je pritožnica k pritožbi priložila prevode SMS-ov iz ruskega jezika v slovenski jezik, tako da ni nobenih zadržkov, da se v obravnavani zadevi ne bi izvedla glavna obravnava, na kateri bi se izvajali dokazi, ki so predlagani v zasebni tožbi ter morebiti še drugi dokazi.

5. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi pooblaščenke, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo zasebno tožbo tudi v alinejah 3, 4 in 5, saj so zaključki sodišča prve stopnje o tem zakaj je v tem delu zavrglo zasebno tožbo nejasni, saj brez zaslišanja strank v postopku in izvedbi ostalih dokazov, zaključek sodišča prve stopnje, da sporne besede zapisane v zasebni tožbi ne konkretizirajo znakov kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, ni sprejemljiv. Kaznivo dejanje razžalitve iz člena 158/I KZ-1 je opredeljeno s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma prizadetosti njegove časti in dobrega imena, kar potrjuje zaključkom pritožbenega sodišča, da bo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi le z izvedbo glavne obravnave lahko ugotavljalo razžaljenost oziroma prizadetost časti in dobrega imena zasebnih tožilcev, za kar se utemeljeno zavzema tudi pritožnica.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščenke zasebnih tožilcev ugodilo in napadeni sklep razveljavilo. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko bo v obravnavani zadevi razpisalo glavno obravnavo, na kateri bo zaslišalo stranke ter izvedlo predlagane dokaze ter o zadevi odločilo.

7. S tem je sklep utemeljen.