Jedro

Dejstvo, da se je tožnik upokojil ne pomeni, da nima pravice do povrnitve škode zaradi prikrajšanja (razlike med plačo, ki bi jo prejemal in pokojnino) v primeru nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz I. točke izreka, v roku 15 dni pod izvršbo. Višji zahtevek je zavrnilo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka v višini 1.910,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka, pod izvršbo (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne kot neutemeljen ter tožniku naloži povrnitev pravdnih stroškov, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Sodišče prve stopnje je sprejelo tožnikovo izpoved, da se ne bi upokojil, če mu tožena stranka ne bi odpovedala pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da ob upokojitvi ni izpolnil pogojev po ZPIZ-1, temveč le pogoje po področnem zakonu, zato mu je prisodilo vtoževane razlike med pokojnino in plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj iz sodbe ni razvidna pravna podlaga za razsojo o odškodnini za premoženjsko škodo. Izreka sodbe ni mogoče preizkusiti in tudi ne zaključiti, ali gre za odločitev o odškodnini za materialno škodo ali za odškodnino po 118. členu ZDR. Iz obrazložitve tudi ne izhaja dokazna ocena izvedenih dokazov v postopku ter obrazložitev, zakaj je sodišče prve stopnje sledilo le tožnikovi izpovedi. Tožnik se je upokojil na lastno željo, toženi stranki ni mogoče očitati protipravnosti, tudi ni podana predpostavka vzročne zveze. Da je bila volja tožnika, da se upokoji, kaže tudi njegovo ravnanje v tem postopku, ko s spremembo tožbenega zahtevka ni več zahteval reintegracije. Sodišče prve stopnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično zmotno uporabilo materialno pravo glede vprašanja, ali je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev po ZPIZ-1. Če bi sodišče upoštevalo vsa pravnorelevantna dejstva, bi ugotovilo, da je tožnik na dan upokojitve izpolnjeval pogoje za upokojitev na podlagi splošne pokojninske zakonodaje, in ne Zakona o policiji. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene navedbe tožene stranke kot neutemeljene. Tožnik se je upokojil z namenom, da zmanjša škodo. Zakon o delovnih razmerjih delavcu izrecno dopušča možnost izbire t.j. da zahteva reintegracijo ali pa povračilo nastale škode. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že odločalo in s sodbo in sklepom opr. št. Pdp 29/2012 z dne 20. 4. 2012 pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo v II/1 in III. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani (ugodilni del) sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku ( ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba in tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno je ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožbenemu zahtevku na plačilo materialne škode v višini razlike med plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal in pokojnino, ugodilo. Sledilo je tožnikovi izpovedi, da se ne bi upokojil, če mu tožena stranka ne bi izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker iz sodbe ni razvidna pravna podlaga za razsojo o odškodnini za premoženjsko škodo. S pravnomočno sodbo je bilo odločeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka tožniku 4. 2. 2011 in potrdila komisija za pritožbe Vlade Republike Slovenije s sklepom z dne 30. 3. 2011, nezakonita. V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo brez takšne odločitve delodajalca. Tožnik se je po dokončnosti sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 14. 4. 2011 upokojil. Glede na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je imel tožnik pravico do reintegracije, do priznanja delovne dobe ni upravičen, saj je z pravnomočno odločbo pridobil status uživalca pokojnine. Priznanje delovnega razmerja tožnik niti ne zahteva, lahko pa bi uveljavljal pravico do vrnitve na delo, vendar le pod pogojem, da bi se ponovno aktiviral. Ker se je tej pravici odpovedal, ima pravico do povračila škode. Dejstvo, da se je tožnik upokojil ne pomeni, da nima pravice do povrnitve škode zaradi prikrajšanja (razlike med plačo, ki bi jo prejemal in pokojnino) v primeru nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tudi v primeru, da delavec ne želi nadaljevanja delovnega razmerja se lahko na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja (prvi odstavek 118. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR, Ur. list RS št. 42/2002 in naslednji). Glede na navedeno določbo ZDR je tožnik upravičen do razlike med plačo in pokojnino od upokojitve do odločitve sodišča prve stopnje.

Neutemeljene so pritožbene navedbe glede vprašanja izpolnjevanja pogojev za upokojitev po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. list RS št. 106/99 in naslednji) in Zakonu o policiji (ZPol, Ur. list RS št. 49/98 in naslednji). Dejstva v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za upokojitev po ZPIZ-1 ali ZPol za ta spor niso pravno odločilna.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ( 353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnik krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker le ta ni prispeval k rešitvi zadeve.