Jedro

Prepoved vpisa v sodni register dejavnosti d.o.o.: K/74.110 Pravno svetovanje (razen storitev, ki jih po zakonu lahko opravljajo le odvetniki) ne izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah, iz Zakona o odvetništvu in niti iz Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.

Izrek

Pritožbi subjekta vpisa se ugodi in se izpodbijani sklep ter sklep sodnega referenta z dne 28.4.2000 s p r e m e n i t a tako, da se pri subjektu vpisa P. vpiše dejavnost s šifro : K/74.110 Pravno svetovanje (razen storitev, ki jih po zakonu lahko opravljajo le odvetniki).

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodnik sodišča prve stopnje zavrnil kot neutemeljeno pritožbo in potrdil sklep sodnega referenta z dne 28.4.2000, s katerim je bil zavrnjen predlog subjekta vpisa kot predlagatelja za vpis v sodni register dejavnosti s šifro: K/74.110 Pravno svetovanje (razen storitev, ki jih po zakonu lahko opravljajo le odvetniki). Proti navedenemu sklepu je subjekt vpisa vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče ugodi zahtevku za vpis. V pritožbi zatrjuje, da je tudi pravno svetovanje pridobitna dejavnost, torej gospodarski posel in da samo zakon lahko določi posle, ki se ne smejo opravljati kot gospodarski posli; standardna klasifikacija dejavnosti pa ni zakon, zaradi česar kakšnih omejitev v tem smislu ne more določiti, poleg tega pa najprej ne določa vseh poslov, ki jih je mogoče opravljati, predvsem pa ni in ne more biti ovira za vedno nove posle, ki jih lahko opravljajo družbe. Obstaja razlika med opravljanjem dejavnosti in vpisom dejavnosti v sodni register, saj je slednje le eden od pogojev za opravljanje dejavnosti. Izpodbijani sklep tudi ne upošteva veljavne sodne prakse ostalih registrskih sodišč, ki dopuščajo vpis dejavnosti pravno svetovaje v sodni register, s čimer neposredno vpliva na konkurenčno sposobnost posameznih gospodarskih družb. Pritožba subjekta vpisa je utemeljena. Kar se tiče pritožbenega očitka, češ da izpodbijani sklep ne upošteva veljavne sodne prakse ostalih registrskih sodišč, ki dopuščajo vpis dejavnosti pravno svetovanje v sodni register, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da v našem pravnem sistemu velja načelo, po katerem sodna praksa ni formalni pravni vir. Odločanje sodnika je vezano na ustavo in zakon, splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe (3. čl. Zakona o sodiščih); je pa glede na določilo 109. čl. istega zakona vrhovno sodišče tisto, ki skrbi za enotno sodno prakso, na katero se sklicuje pritožnik. Brez da bi posebej jemali v obzir Zakon o notariatu (po katerem je notariat javna služba, katerega delovno področje in pooblastila določa zakon - 1. čl., Ur.l.RS št. 13/94), Zakon o odvetništvu (ZOdv, Ur.l. RS št. 18/93) v 2. čl. našteva tiste posle, ki jih opravlja odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica; da pa niso prav vsi posli v domeni odvetniškega poklica, kaže že 2. odst. 2. čl., ki določa, da pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. To omogoča zaključek, da ni ZOdv tisti zakon, ki ga omenjata 1. oz. 2. odst. 4. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki bi nasplošno kot gospodarski posel prepovedoval opravljanje dejavnosti pravnega svetovanja, oz. ki bi določal, da ga tudi izven okvira odvetniškega poklica družbe ne morejo opravljati. Na zaključek, ki ga je napravilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, in sicer da je pravno svetovanje ena tistih dejavnosti, ki jo lahko opravljajo samo določeni subjekti, tudi ne kaže standardna klasifikacija dejavnosti (Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, Ur. l. RS št. 34/94); prvenstveno gre za predpis, ki ni zakon, kot ga omenja 2. odst. 4. čl. ZGD, poleg tega pa pritožnik utemeljeno opozarja, da gre za predpis, izdan prvenstveno v statistične namene, poleg tega pa ne predstavlja zaključenega seznama vseh dejavnosti, ki jih je mogoče opravljati. Pritožbeno sodišče sicer soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da lahko predlagatelj tudi brez vpisa v sodni register opravlja določena pravna opravila v sklopu opravljanja svoje siceršnje dejavnosti, ki je že vpisana v sodni register (4. odst. 4. čl. ZGD), vendar je ne glede na to končno stvar predlagatelja, ali bo z vpisom dejavnosti pravnega svetovanja - z navedenimi omejitvami - dosegel le registracijo brez prave vsebine, kot to meni sodišče prve stopnje, ali pa si vendarle od nje obeta tudi kakšno vsebino; gre namreč za to, kar opozarja tudi pritožnik sam, da vpis neke dejavnosti v sodni register še ne pomeni hkrati opravljanja te dejavnosti, saj je vpis v sodni register le eden od pogojev za opravljanje dejavnosti (6. odst. 4. čl. ZGD). Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. točke 1. odst. 40. čl. ZSReg, pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa.